Po treh letih upada se je število prodaj nepremičnin lani povečalo, a rekordne cene še naprej otežujejo dostop do stanovanj.
Na slovenskem nepremičninskem trgu se je v letu 2025 po treh letih upadanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin trend obrnil navzgor.
Geodetska uprava v najnovejšem poročilu ugotavlja, da se je število prodaj nepremičnin povečalo, a rast cen še naprej zmanjšuje dostopnost stanovanj.
K večji aktivnosti na trgu je po navedbah geodetske uprave prispevalo znižanje obrestnih mer, ki je spodbudilo večji obseg stanovanjskih kreditov. Ob visoki zaposlenosti, realni rasti plač in vztrajajočem povpraševanju po stanovanjih so ti dejavniki okrepili zanimanje kupcev in investitorjev.
»Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva še naprej zmanjševala,« opozarjajo.
Opazna rast prodaje nepremičnin
Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov.
Ocenjujejo, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 9500 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5900 stanovanjskih hiš.
Kljub temu trg še ni dosegel ravni iz leta 2021, ko je po epidemiji beležil vrhunec. V primerjavi s tem letom je bilo lani število kupoprodaj stanovanj še vedno manjše za približno 20 odstotkov, hiš pa za okoli 15 odstotkov.
Podoben trend beležijo tudi pri zazidljivih zemljiščih, kjer se je število transakcij povečalo za približno 15 odstotkov, skupna prodana površina pa celo za več kot 30 odstotkov.
Delež vrednosti prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči se v primerjavi z letom prej praktično ni spremenil.
Cene še naprej rastejo
Rast cen stanovanjskih nepremičnin se nadaljuje že od leta 2015. V letu 2025 so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zvišale za 11 odstotkov, cene hiš pa za deset odstotkov. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so se po intenzivni rasti v preteklih letih zvišale za dodatna dva odstotka.
Še bolj zgovoren je pogled na daljše obdobje. Od leta 2021 so cene stanovanj zrasle za kar 77 odstotkov, hiš za 65 odstotkov, zemljišč za stanovanjsko gradnjo pa za 69 odstotkov.
Stanovanja in hiše so tako po državi znova dosegla rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa celo 5000 evrov na kvadratni meter.
Primat najvišjih cen stanovanj je ohranila Ljubljana
Primat najvišjih cen stanovanj je tudi v letu 2025 ohranila Ljubljana. Srednja cena prodanih stanovanj se je tam v primerjavi z letom 2024 zvišala za 540 evrov na kvadratni meter.
Tik za Ljubljano so bile cene na Obali (Koper, Piran, Portorož, Izola in Ankaran), kjer je srednja cena znašala 4810 na kvadratni meter, kar je 490 evrov več kot leto prej.
Na Alpskem turističnem območju (Kranjska Gora, Bled, Bohinj) je srednja cena dosegla 4530 evrov na kvadratni meter, pri čemer se je zvišala za 710 evrov na kvadratni meter.
Visoko nad slovenskim povprečjem so bile tudi cene v Severni okolici Ljubljane (Medvode, Domžale, Kamnik) in v Južni okolici Ljubljane (Grosuplje, Vrhnika, Logatec). Nad povprečjem so bile tudi cene v Kranju z okolico ter na območju Krasa.
Kaj prinaša leto 2026?
V prihodnje bi se lahko razmere ponovno spremenile. Geopolitične napetosti, rast cen energentov in inflacija bi lahko vplivali tudi na nepremičninski trg.
Na Geodetski upravi Republike Slovenije ocenjujejo, da bi lahko prišlo do umiritve rasti cen ali celo zmanjšanja števila transakcij, vendar večjega padca cen za zdaj ne pričakujejo.
»Razen v primeru hujše globalne gospodarske krize, ki pa glede na trenutne razmere v svetu ni izključena, opaznega znižanja cen nepremičnin pri nas ni pričakovati,« dodajajo.
