Župan Kranja za Gorenjskainfo: »Veliko ljudi mi pove, da so zadovoljni, da živijo tukaj«

Gorenjskainfo je klepetala z županom Matjažem Rakovcem o tem, ali se bo potegoval še za en mandat, kaj Kranj čaka v prihodnjih letih, kako se bo mesto razvijalo, pri katerih pomembnih projektih se je najbolj zatikalo, o novi gorenjski bolnišnici, varnostni sliki mesta ter o njegovem stiku z ljudmi in mestom.

Vaš drugi mandat se počasi zaključuje. Boste ponovno kandidirali za župana?

»Da, bom. To namero sem izrazil že pred časom. Menim, da je to naravna in logična odločitev, saj se zavedam, da tako obsežnih projektov, kot smo jih zastavili v Kranju, ni mogoče uresničiti v enem samem mandatu. Gre za velike razvojne investicije, ki zahtevajo čas, potrpežljivost in vztrajnost.

Prvi mandat je praviloma namenjen postavljanju temeljev - oblikovanju ekipe, začrtanju vizije in določanju prioritet. V drugem mandatu se delo poglobi: projekti preidejo v fazo intenzivne priprave, pridobivanja dovoljenj in konkretne izvedbe. Tretji mandat pa je tisti, v katerem se lahko največ teh načrtov tudi dejansko uresniči.

V tej luči sem prepričan, da bomo v prihodnjih letih realizirali vrsto ključnih investicij - od novega zdravstvenega doma, ledne dvorane in doma za starejše do gorenjske bolnišnice.« 

Ste že seznanjeni s tem, kdo so vaši morebitni protikandidati?

»Uradnih informacij, kdo še bo kandidiral za nastop te funkcije, za zdaj še ni. V javnosti sicer krožijo posamezna imena, vendar so to za zdaj zgolj govorice. Bolj jasno sliko pričakujem proti koncu poletja, ko se bomo približali volitvam in se bodo začele tudi uradne najave kandidatur.«

Ste si zamislili kakšno posebno kampanjo? Kako si predstavljate čas pred volitvami?

»Posebne, klasične kampanje ne načrtujem. Po osmih letih na čelu občine me ljudje dobro poznajo, zato menim, da je najpomembnejše ostati med njimi, tam, kjer se odločitve vsakodnevno soočajo z realnim življenjem. Prav to razumem kot najbolj iskreno obliko kampanje.

Jesenski čas bo obenem zaznamovan z zaključevanjem več pomembnih projektov, kar ne pomeni le političnega obdobja pred volitvami, temveč predvsem čas povečane odgovornosti in intenzivnega dela. Kampanjo tako vidim predvsem kot nadaljevanje dela in uresničevanje obljub, ne kot ločen trenutek.«

Če se ozreva v leto 2018 in do danes, na katere projekte ste najbolj ponosni? Kateri so trije največji premiki za občino?

»Med ključnimi bi najprej izpostavil poslovno cono Hrastje. Kranj doslej sploh ni imel urejenega tovrstnega prostora, danes pa razpolagamo z več kot 20 hektarji površin. To predstavlja izrazito razvojno komponento mesta. Zgovorno je, da so vsa zemljišča že prodana, investitorji pa čakajo na pridobitev uporabnega dovoljenja, ki ga pričakujemo jeseni, ob predvidenem zaključku del v avgustu.

Za izjemno pomembno štejem tudi oživljanje starega mestnega jedra. V prejšnjem mandatu smo izvedli dve ključni investiciji: odkup stavbe nekdanje pošte, kjer danes deluje Kovačnica - podjetniški inkubator in skupnost - ter prenovo nekdanje gradbene šole v glasbeno šolo. Gre za projekta, ki pomembno prispevata k novemu utripu starega jedra. V nadaljevanju načrtujemo še ureditev tržnice, vendar gre za zahteven in dolgotrajen postopek, predvsem zaradi režima kulturne zaščite.

Tretji pomemben premik sega v leto 2021, v čas epidemije, ko smo sprejeli odločitev o kandidaturi za misijo  podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, v katero nas je potem izbrala Evropska komisija. Gre za manj oprijemljiv, a strateško izjemno pomemben korak. Medtem ko so ljudem bližje vidni projekti, kot so ceste, objekti, šole in vrtci, je ta odločitev zahtevala celovito preoblikovanje razvojnih strategij. Usmeritev v trajnostni razvoj, zeleno preobrazbo in pametno skupnost namreč dolgoročno postavlja temelje za bolj zdravo, varno in kakovostno življenje.«

Bi lahko izpostavili kakšno odločitev ali projekt, ki vam osebno pomeni največ?

»S tem v mislih bi gotovo podčrtal uvajanje lokalno in ekološko pridelane hrane v javne ustanove – šole, vrtce in dom za starejše. To ni le vprašanje prehrane, temveč zdravja in vzgoje. Gre za odnos do prostora, v katerem živimo, za spoštovanje lokalne pridelave ter zmanjševanje okoljskega odtisa zaradi transporta. To razumem kot enega ključnih prebojev.

Izjemno pomembna je bila tudi odločitev iz leta 2021, ko smo uspešno kandidirali za misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Ta korak danes predstavlja temelj, na katerem gradimo vse razvojne strategije. Nedavno smo sprejeli tudi trajnostno prehransko strategijo, s katero želimo Kranjčane dodatno usmeriti v samooskrbo in večjo (u)porabo lokalno pridelanih živil.

Danes lahko rečemo, da je približno 70 odstotkov surovin za prehrano, ki jo pripravljajo v vrtcih, šolah in domu za starejše, lokalnega izvora, kar je tudi na ravni države prepoznano kot primer dobre prakse.«

Lokalna prehranska strategija je nekaj edinstvenega v slovenskem prostoru.

»Drži. Na tem področju smo v Kranju naredili pomemben razvojni korak. Trajnostno prehransko strategijo smo formalno sprejeli kot prvi v državi, zdaj pa sledi priprava akcijskega načrta. Gre za sistemsko usmeritev, ki morda ni tako vidna kot infrastrukturni projekti, vendar ima dolgoročne in daljnosežne učinke na zdravje, varnost ter kakovost življenja občanov.

Če lahko dodam še en projekt, ki se mi zdi za mestno občino zelo pomemben, je to mestna kartica CeKR. Gre za brezplačno debetno kartico za Kranjčane, ki omogoča plačevanje tako doma kot v tujini, uporabljajo pa jo lahko tudi otroci od šestega leta naprej.

Posebnost kartice je t. i. 'pošteni model cen' oziroma fair pricing. Pri mestnem prometu to pomeni, da uporabnik plača največ deset voženj na mesec, vse naslednje pa so brezplačne. Enako velja na letni ravni, kjer sta po desetih plačanih mesecih enajsti in dvanajsti brezplačna. Na ta način smo poenostavili uporabo storitev, odpravili gnečo pri nakupu vozovnic in zagotovili pravičnejši sistem za uporabnike.

Podoben pristop zdaj uvajamo tudi za letno kopališče, kjer bodo cene vstopnic za imetnike kartice CeKR nižje, poskrbeli pa bomo tudi za podoben sistem poštene cene kot pri avtobusnih prevozih. Se pravi, ko bo uporabnik kupil določeno število dnevnih vstopnic, bo od takrat naprej zanj vstopnina brezplačna, saj se bo štelo, da je kupil letno vstopnico.«   

Kje imate občutek, da bi si želeli narediti kaj več oziroma da ni šlo vse tako, kot bi si želeli?

»Če pogledam, kje bi si želeli hitrejšega napredka, so to predvsem veliki infrastrukturni projekti. Že leta 2019 smo se odločili za gradnjo javnega doma za starejše, a smo na gradbeno dovoljenje čakali kar šest let. To dobro ponazarja, kako dolgotrajni so lahko postopki. Danes projekt vodi ministrstvo za solidarno prihodnost v sodelovanju z obstoječim domom, kar je pomemben korak naprej, a časovnica ostaja zahtevna.

Podobno velja za projekt bolnišnice, kjer je trajalo več let, da smo prišli do ključnih odločitev. Tudi pri novem zdravstvenem domu, kjer smo javno-zasebno partnerstvo podpisali že pred nekaj leti, ter pri prometni infrastrukturi se soočamo z zapletenimi postopki, številnimi soglasji in usklajevanjem različnih deležnikov. Vse to zahteva ogromno časa in energije.

Med pomembnimi izzivi bi izpostavil še projekt ledne dvorane, kjer je nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen tudi od državnega sofinanciranja športnih objektov širšega pomena. Verjamem, da bo država s to politiko nadaljevala, saj je to ključno za realizacijo takšnih projektov.«

Kaj pa želite kot župan nujno zaključiti še do konca drugega mandata?

»Med prioritetami v tem obdobju ostaja zaključek poslovne cone Hrastje. Dela naj bi bila končana  predvidoma sredi avgusta, nato sledi tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Gre za enega ključnih razvojnih projektov, ki bo imel dolgoročne učinke na gospodarstvo mesta.

Pomemben infrastrukturni projekt je tudi nov most čez Savo pri Planiki. Obstoječi most že odstranjujemo, odprtje novega pa pričakujemo jeseni. Most je del širše prometne ureditve, saj bo sledila še razširitev ceste, celotno območje pa naj bi bilo urejeno do marca prihodnje leto.

Med projekti, ki jih želimo premakniti v naslednjo fazo, je tudi Bleiweisov park, edini mestni park v Kranju. Projektna dokumentacija je pripravljena, v kratkem gremo v razpis za izvedbo.

Finančno najobsežnejši projekt, ki ga začenjamo, pa je aglomeracija – gradnja kanalizacijske infrastrukture na območjih Čirč, Hrastja, Velikega hriba in Gorenje Save. Gre za projekt v vrednosti več kot 30 milijonov evrov, od tega je 9,5 milijona zagotovljenih iz evropskih kohezijskih sredstev.

Ob tem potekajo tudi številni manjši, a za vsakdanje življenje pomembni projekti - od ureditve prehoda pri Tušu na magistralni cesti Škofja Loka-Preddvor do cestnih povezav na območju Brda in drugih lokalnih izboljšav.«

Po čem bi radi, da si vas Kranjčani najbolj zapomnijo?

»Če pogledam celotno obdobje, bi kot najpomembnejši dosežek izpostavil to, da smo pripravili vse ključne podlage, na podlagi katerih se je država odločila, da bo regijska bolnišnica umeščena v Kranj. Gre za odločitev z dolgoročnimi posledicami za celotno regijo in verjamem, da bo imela velik vpliv na kakovost življenja.

Drugi pomemben poudarek je usmeritev v trajnostni razvoj – zeleni prehod, skrb za okolje in tudi prehranska politika, ki jo sistematično razvijamo.

Kot tretje bi izpostavil krepitev vloge krajevnih skupnosti, zlasti skozi participativni proračun in uvedbo modela sofinanciranja, ki omogoča, da vseh 26 krajevnih skupnosti razpolaga z delom proračunskih sredstev.«

Vsaka od njih prejme 50.000 evrov, kajne?

»Tako je. Ko sem začel mandat in obiskoval krajevne skupnosti, so se predvsem tiste, bolj oddaljene od mestnega središča, pogosto počutile zapostavljene. Danes pa opažam bistveno večje zadovoljstvo med krajani. Gre za pomemben premik – tudi v smislu zaupanja, saj del odločanja in upravljanja s proračunom prehaja neposredno na lokalno raven. To se mi zdi ena od vrednosti, na katero smo lahko upravičeno ponosni.«

V povezavi z mestnim svetnikom Janijem Černetom, ki je izstopil iz svetniške skupine SD, njegovi očitki so bili pomanjkanje dialoga in neizvajanje projektov. Kako to komentirate?

»Vsak ima pravico do svojega pogleda in razlogov za takšno odločitev. Z gospodom Černetom sva sodelovala več kot osem let, tudi na številnih projektih, ki danes dajejo konkretne rezultate. Zato verjamem, da dobro pozna delo, ki je bilo opravljeno.

Sam ocenjujem, da smo v tem obdobju izpeljali vrsto pomembnih projektov, pri katerih je sodeloval tudi on. Očitkov zato ne bi posebej komentiral – razumem jih kot del njegove osebne odločitve in jih ne vidim kot odraz dejanskega stanja.«

Bosta korektno sodelovala še naprej?

»Z moje strani ni nobenih zadržkov. Vedno sem pripravljen sodelovati korektno in v dobro mesta. Verjamem, da je to tudi edini pravi pristop v lokalni politiki.«

Kako ocenjujete varnostno sliko Kranja?

»V splošnem Kranj ne izstopa po varnostni sliki v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti. Leta 2022 smo bili celo prepoznani kot najbolj varna mestna občina v državi.

Res pa je, da je ob koncu lanskega leta na Planini prišlo do posameznih izstopajočih dogodkov, povezanih z vandalizmom mladih in uporabo pirotehničnih sredstev. Če izpostavim, kako smo se teh izzivov lotili, je bilo ključno hitro in usklajeno ukrepanje. Takoj po novem letu sem šel na teren, v prvem tednu pa smo sklicali sestanek s policijo, redarstvom in komunalnimi službami ter sprejeli več konkretnih ukrepov. Prav zaradi tega so se razmere že v začetku letošnjega leta umirile.

Med drugim smo izboljšali javno razsvetljavo na izpostavljenih območjih na Planini, kar se je izkazalo kot učinkovit ukrep za povečanje občutka varnosti.«

Je prav osvetlitev prispevala k izboljšanju razmer?

»Da, zanimivo je, da se je kot zelo učinkovit ukrep izkazala prav boljša osvetlitev. Policija je predlagala, da damo prednost preventivnim rešitvam, kot je večja vidnost prostora, namesto takojšnje uvedbe nadzornih kamer, in to se je pokazalo kot dobra odločitev.

Ob tem smo okrepili sodelovanje s šolami, saj želimo razmere urejati predvsem preventivno, zlasti pri mladih. Prav zato smo danes bistveno bolj prisotni med osnovnošolci in dijaki - skupaj s policijo in strokovnimi službami z njimi odpiramo pogovor, jih ozaveščamo in spodbujamo k odgovornemu ravnanju.

V pripravi je tudi celovita strategija za delo z mladimi na področju varnosti, ki jo nameravamo predstaviti jeseni. Ta bo povezala preventivne programe, sodelovanje med institucijami ter konkretne ukrepe z jasnim ciljem, ki je dolgoročno ustvariti varno in spodbudno okolje za mlade.

Ključno vlogo ima na eni strani vzgoja in neposreden pogovor z mladimi, na drugi pa njihovo aktivno vključevanje v različne dejavnosti. Pomembno je, da jih nagovorimo in usmerjamo, hkrati pa jim ponudimo priložnosti za šport, kulturo in druga udejstvovanja, kjer lahko svojo energijo izrazijo na pozitiven način in se v tem tudi najdejo.

Zato v Kranju veliko vlagamo v športno infrastrukturo, kulturne programe in delovanje društev. Ključno pa ostaja sodelovanje med šolami, policijo, centrom za socialno delo, občino in nevladnimi organizacijami, saj lahko le s skupnim pristopom dolgoročno učinkovito naslavljamo izzive, kot so nasilje, zasvojenosti in druga tvegana vedenja.«

Kranj se sooča tudi z zlorabo drog. Kako to naslavljate?

»Razmere so bile v preteklosti bistveno bolj izrazite. Pred približno desetletjem je Kranj veljal za eno bolj tveganih okolij. Danes po kazalnikih ne izstopamo več v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, kar kaže, da so bili določeni premiki vendarle doseženi.

Velik poudarek namenjamo preventivi in sodelovanju. Občina namenja sredstva nevladnim organizacijam, hkrati pa tesno sodelujemo s stroko, šolami, policijo in centrom za socialno delo. Posebno pozornost usmerjamo k mladim in njihovim staršem, saj verjamemo, da je prav zgodnje ozaveščanje ključno.

Redno se srečujemo tudi z ravnatelji osnovnih šol, kjer skupaj iščemo rešitve in krepimo programe za starše in učitelje. Izzivi danes niso več enaki kot nekoč - vse večji problem predstavljajo sintetične droge ter z njimi povezano tvegano vedenje, tudi nasilje med mladimi. Zato skušamo s programi in podporo mlade usmerjati v bolj zdrave in varne življenjske poti.«

Kakšna pa je v Kranju dostopnost pomoči mladim? Pri tem mislim terapij, psihoterapij, pedopsihiatrije?

»Na območju Kranja deluje več nevladnih organizacij, ki nudijo podporo in pomoč, med drugim Labirint in Katapult. 

Za tiste, ki potrebujejo zdravljenje, pomembno vlogo opravlja Fundacija Vincenca Drakslerja, kjer potekajo programi odvajanja od zasvojenosti, predvsem za starejše uporabnike. Njihovo delo ima tudi širši družbeni pomen, saj vključuje socialno rehabilitacijo - uporabniki skozi delo, na primer z obnovo predmetov, ponovno vstopajo v aktivno življenje. Izdelki so nato na voljo v njihovih trgovinah v Kranju.«

Kako dojemate splošno podobo Kranja? Bralci Gorenjskainfo so nam večkrat poslali fotografije, ki prikazujejo smeti v središču mesta, posamezne kotičke, ki bi jih bilo treba osvežiti, ter poškodovano urbano opremo, kot so koši za odpadke in podobno.

»Urejenost mesta je vedno kombinacija sistemskega dela in osebne odgovornosti. V Kranju imamo organizirano redno čiščenje, ekipe so na terenu že od zgodnjih jutranjih ur, vendar popolne brezhibnosti v odprtem prostoru preprosto ni mogoče doseči.

Kljub posameznim izpostavljenim primerom verjamem, da je Kranj urejeno mesto. To potrjujejo tudi odzivi obiskovalcev in predstavnikov pobratenih mest, ki pogosto izpostavljajo njegovo čistočo in zeleno podobo. Spomnim se tudi nedavnega obiska japonske delegacije, ki je bila v Kranju več dni in poudarila, kako mirno in urejeno je mesto. Med drugim jih je presenetilo, da v tem času niso slišali niti ene sirene.

Seveda obstajajo posamezne bolj obremenjene točke, ki jih sproti naslavljamo. 

Pomembno pa je tudi sodelovanje z občani. Njihove pobude in opozorila jemljemo resno. Ko prejmem informacije s terena, jih posredujem pristojnim službam in poskrbimo, da se zadeve čim prej uredijo. Le s skupnim pristopom lahko dolgoročno ohranjamo mesto urejeno.«

Kako daleč je projekt nove gorenjske bolnišnice? Kakšno vlogo ima občina pri tem?

»Projekt poteka v skladu s predvideno časovnico, pri čemer je pomemben del aktivnosti v pristojnosti države. Zaradi nedavnih volitev je prišlo do manjšega časovnega zamika, vendar ostajamo v okvirih načrtovanega. Nadaljnje usklajevanje z državo se nadaljuje takoj po praznikih.

Na ravni občine smo že izvedli ključne pripravljalne korake. Opravljene so bile arheološke raziskave, ki so potrdile, da območje ni 'obremenjeno' z najdbami, kar pomeni, da ni ovir za začetek gradnje. Prav tako smo pripravili strokovne podlage na področju oskrbe s pitno vodo, trenutno pa poteka priprava dokumentacije za nov vodovod, katerega gradnjo načrtujemo v prihodnjem letu.

Urejamo tudi komunalno infrastrukturo, vključno s kanalizacijskimi povezavami z območja Velikega hriba mimo vojašnice. Del teh projektov bi se lahko začel že letos, sicer pa so zagotovljena sredstva za izvedbo v naslednjem letu.

Največji izziv ostaja prometna ureditev. Bolnišnica bo umeščena na območje Zlatega polja, kjer je za razvoj zdravstvene dejavnosti predviden širši prostor. Dostop bo omogočen z dveh glavnih smeri – z avtocestnega priključka in s severne strani mimo Kokrice. Ključen projekt v tem okviru je izgradnja obvoznice, ki bo zagotavljala ustrezno prometno razbremenitev in dostopnost.

Pomembno je poudariti, da na tem območju načrtujemo tudi druge ključne javne objekte - zdravstveni dom, dom za starejše in ledno dvorano. Gre za celovit razvojni koncept, ki bo dolgoročno pomembno vplival na kakovost življenja v Kranju in širši regiji.«

Kako pa je z mestno tržnico?

»Tržnica je srce vsakega mesta, zato ima ta projekt za Kranj poseben pomen. Dolga leta so se župani trudili doseči dogovor z lastniki, vendar brez uspeha. Nam je to uspelo, tudi zaradi vzpostavljenega zaupanja, ki smo ga gradili že pri prejšnjih projektih.

Danes so tržnica, nekdanja pošta in mestna hiša v javnem lastništvu, kar odpira povsem nove razvojne možnosti za staro mestno jedro. Hkrati pa to pomeni tudi veliko odgovornost, saj gre za zahteven projekt, ki bo terjal precej časa in finančnih sredstev.

Poseben izziv predstavlja spomeniško varstvo. Gre za eno redkih območij v mestnem jedru, kjer arheološke raziskave še niso bile opravljene, zato lahko pričakujemo zahtevne posege, tudi z vidika morebitnih najdb.

Jeseni bomo projekt formalno odprli v okviru načrta razvojnih programov, s čimer bomo omogočili začetek aktivnosti. Vzporedno pa že iščemo možnosti, kako bi posamezne prostore postopoma začeli obnavljati in jim vračati življenje.«

Kaj vam občani najpogosteje povedo, ko vas srečajo na ulici?

»Največkrat slišim pozitivne odzive. Ljudje poudarjajo, da je Kranj prijeten za bivanje, da je mesto urejeno in čisto ter da se veliko dela in premika naprej. Veliko jih pove, da so zadovoljni, da živijo tukaj.«

Si vzamete čas in poklepetate z njimi?

»Seveda. Prav osebni stik in pogovori z ljudmi največ razkrijejo; kako razmišljajo o mestu in kje vidijo priložnosti za izboljšave. V tem vidim bistvo svojega dela.«

Kateri je vaš najljubši kotiček v Kranju?

»Najbližje mi je okolje, kjer živim - na Primskovem, ob reki Kokri. Vsako jutro grem s psom na sprehod ob vodi, ne glede na vreme. To sta čas in prostor, kjer si zbistrim misli in naberem energijo za nov dan.«

Kaj pa vas v Kranju še vedno najbolj navduši?

»Ljudje. Njihova odprtost, prijaznost, občutek pripadnosti. V teh drobnih, vsakdanjih stikih se počasi izriše značaj mesta. Ne v velikih projektih ali besedah, temveč v načinu, kako se ljudje srečujejo, govorijo drug z drugim in si znajo biti blizu. Prav tam Kranj preseže okvir kraja - in postane skupnost.«