Območja letošnjih snegolomov in vetrolomov bodo na udaru podlubnikov.
V zadnjih petih letih v Sloveniji od osem do 18 odstotkov vsega poseka v gozdovih predstavlja posek zaradi napadov podlubnikov.
Gozdarji letos več poškodb zaradi namnožitve podlubnikov v drugi polovici leta pričakujejo na območju letošnjih snegolomov in vetrolomov.
Ti so poškodovali predvsem gozdove na Gorenjskem, Štajerskem in v Pomurju.
Poškodovane smreke ugoden material za namnožitev
Poškodovanost dreves zaradi podlubnikov je zadnja štiri leta približno enaka. Kakšna bo situacija s podlubniki letos, bo odvisno od vremenskih razmer, je pa glede na izkušnje že znano, da bodo na zdravje gozdov letos vplivale najmanj posledice snegoloma konec februarja in vetroloma konec marca.
Močni vetrovi in težek sneg so povzročili večinoma razpršeno poškodovanost gozdov, poškodovane smreke pa so ugoden material za namnožitev podlubnikov, zato jih je treba posekati in les odpeljati iz gozda v beljenje oziroma predelavo, preden se razvije nova generacija podlubnikov, so za STA izpostavili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Njihovi gozdarji tako že pregledujejo gozdove na poškodovanem območju, popisujejo drevesa za posek in izdajajo odločbe lastnikom gozdov za posek, spravilo in odvoz lesa iz gozda.
ZGS lastnike gozdov poziva, da tudi sami pregledajo poškodovane gozdove in o potrebnem poseku obvestijo svojega revirnega gozdarja.
»Zgodnje odkrivanje poškodovanih smrek zaradi vetra in snega pomeni za lastnika več časa za ukrepanje in večji iztržek v primeru prodaje lesa. Vrednost lesa, napadenega s podlubniki, namreč hitro pada,« so ob tem opozorili.
Medtem so podlubniki, ki so prezimili, letos že rojili in zalegajo jajčeca v na novo napadene smreke. Na deblih podrtih smrek, ki so jih napadli podlubniki, se to v tem času prepozna po kupčkih rjave črvine na skorji. Na stoječih, s podlubniki na novo napadenih smrekah, pa se črvina nabira ob koreničniku, pogosto je prisotno tudi smolenje debla.
Lastniki ključni partnerji pri skrbi za gozdove
Smreke, ki so jih podlubniki napadli že pozimi, pa lahko lastniki prepoznajo po odstopajoči skorji, razbarvanih krošnjah in odpadanju iglic, so opisali na ZGS.
Ob tem poudarjajo, da so lastniki gozdov ključni partnerji pri skrbi za zdravje slovenskih gozdov.
»Prav s sodelovanjem in pravočasnim ukrepanjem lahko skupaj ohranjamo gozdove odporne, zdrave in sposobne opravljati številne funkcije za družbo - od varovanja narave do zagotavljanja lesa kot pomembne obnovljive surovine,« so navedli na ZGS. Dodajajo, da so revirni gozdarji lastnikom tudi vedno na voljo za nasvet in pomoč pri gospodarjenju z gozdom.
Po gozdnatosti Slovenija na tretjem mestu
Slovenija je po gozdnatosti na tretjem mestu med državami EU, za Švedsko in Finsko. Gozd prekriva 58 odstotkov površine Slovenije, najbolj gozdnat je dinarski del, najmanj gozdov pa je v Prekmurju.
Petina gozdov v Sloveniji je v lasti države, preostali delež je v zasebni lasti, vseh lastnikov gozdov pa je več kot 400.000.
Skupni letni prirastek v slovenskih gozdovih je 7,4 kubična metra lesa na hektar, skupni možni posek pa 7,16 milijona kubičnih metrov lesa letno, kažejo podatki ZGS. A dejanski posek je vsa leta nižji od možnega.
Tako je bilo lani v Sloveniji posekanega 4,08 milijona kubičnih metrov lesa, kar je podobno kot v letih prej. Pri tem se je v zadnjih petih letih delež posekanega drevja zaradi napadov podlubnikov gibal od osem do 18 odstotkov vsega poseka, največji je bil ta delež v tem obdobju leta 2023.
Takrat je bilo za posek zaradi podlubnikov izbranih dobrih 760.000 kubičnih metrov drevja, posekanih pa 755.000 kubičnih metrov drevja, največ na območnih enotah ZGS Bled, Kranj, Ljubljana in Kočevje. Poleg omenjenih območij je bilo v zadnjih letih veliko posekov zaradi podlubnika tudi na Koroškem in v zgornjesavinjski regiji.
