V Kranju se pogosto odpirajo razprave o parkirnih mestih. Mesto jih v zadnjih letih gradi, hkrati pa želi zmanjšati odvisnost od osebnih avtomobilov. Na prvi pogled se cilja izključujeta, v resnici pa občina zatrjuje, da ju skuša razvijati vzporedno.
Vprašanje parkiranja je eno najpogostejših med Kranjčani. Pomanjkanje parkirnih mest je zlasti izrazito ob zdravstvenih ustanovah, v bližini starega mestnega jedra in v večjih stanovanjskih soseskah. Mestna občina Kranj zato poudarja, da kljub zeleni preobrazbi ne opušča gradnje novih parkirnih zmogljivosti.
V zadnjih dveh mandatih je v mestu nastalo nekaj manj kot 600 novih parkirnih mest, občina pa ima že evidentirana območja, kjer bodo dodatne kapacitete potrebne tudi v prihodnje.
Parkirišča ostajajo del načrtov
Več projektov je že v različnih fazah priprave. Ob gradnji Severnih vrat bodo nastale nove parkirne zmogljivosti ob Zdravstvenem domu Kranj. Na Hujah pripravljajo idejno zasnovo parkirne hiše, medtem ko občina še vedno preučuje možnost gradnje podzemne garaže pod Slovenskim trgom.
Prav Slovenski trg je bil v preteklih mesecih predmet burnih razprav. Mestni svet ni podprl predloga, da bi parkirišče postalo zelena mestna površina, za katero bi Kranj lahko pridobil 1,2 milijona evrov evropskih sredstev. S tem se je odprlo vprašanje, kako hkrati zagotoviti dovolj parkirnih mest in ustvariti kakovostnejši javni prostor.
Podobno velja za območje ploščadi Brioni, kjer so gradbeno dovoljenje in sredstva za preureditev že zagotovljeni, dokončno odločitev o začetku investicije pa bo sprejel novi mestni svet.
Parkirna politika bo dobila jasna pravila
Ključni dokument za prihodnja leta bo načrt izvajanja parkirne politike. Ta bo določil, kje so dodatna parkirišča smiselna, kje jih je treba omejevati ter kako čim bolje urediti mirujoči promet. Mestna občina je za pripravo dokumenta kandidirala tudi za pridobitev državnih nepovratnih sredstev.
Na občini poudarjajo, da dostopnost mesta ne pomeni zgolj možnosti parkiranja osebnega avtomobila. Cilj je, da prebivalci in obiskovalci do cilja pridejo hitro, varno in udobno tudi z drugimi oblikami prevoza.
Več možnosti pomeni manj odvisnosti od avtomobila
Kranj je med stotimi evropskimi mesti, ki sodelujejo v Misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest. Eden od glavnih ciljev je zmanjšanje izpustov, ne da bi se pri tem poslabšala mobilnost prebivalcev.
Zato občina poleg parkirišč vlaga tudi v druge oblike prevoza. Sistem KRsKOLESOM bo letos in prihodnje leto dobil devet novih postaj, skupaj jih bo že 40.
Poseben poudarek namenjajo tudi javnemu prometu. Za en evro je mogoče ves dan uporabljati mestne in medkrajevne avtobuse znotraj občine, mesečna vozovnica stane deset evrov, letna pa sto evrov. Ob tem sistem CeKR omogoča pravično plačevanje, saj pogosti uporabniki po določenem številu voženj nadaljujejo z brezplačnimi prevozi.
V voznem parku je že osem električnih avtobusov, še trije bodo na ceste zapeljali jeseni. Po starem mestnem jedru vozi brezplačni Kranvaj, ki bo prav tako dobil novo električno vozilo.
Več zelenja in novih povezav
Poleg javnega prevoza občina nadaljuje gradnjo kolesarske in peš infrastrukture. Med pomembnejšimi projekti sta nova brv med Jamo in Prebačevim ter nadhod pri Tušu, ki bosta izboljšala varnost pešcev in kolesarjev. Ob prenovi cest nastajajo tudi novi pločniki in kolesarske steze.
Na občini poudarjajo, da imajo zelene površine poleg estetske tudi pomembno funkcionalno vlogo. Drevesa ustvarjajo senco, zmanjšujejo segrevanje mestnih površin in izboljšujejo kakovost bivanja. Izkušnje evropskih mest kažejo, da se ljudje v bolj zelenih mestnih središčih zadržujejo dlje, kar koristi tudi lokalnemu gospodarstvu.
Kranj tako prihodnost mobilnosti vidi v kombinaciji različnih rešitev. Parkirišča ostajajo pomemben del razvoja mesta, vendar naj bi jih dopolnjevali kakovosten javni prevoz, varne kolesarske povezave, souporaba vozil in prijetnejši javni prostori. Cilj občine je, da avtomobil ostane ena od možnosti, ne pa edina izbira za pot po mestu.
