Nekdanji kulturni dom je po obsežni prenovi postal sodoben družbeni center z večnamensko dvorano, coworking prostorom in stalno razstavo slikarja Valentina Hodnika.
Kulturni dom Stara Fužina so pred več kot 40 leti s samoprispevkom zgradili domačini. »To je za današnji čas pravzaprav nedojemljivo, da so ljudje zaradi kulture, ker so hoteli imeti kulturni hram, vzeli denar od svojih plač in zgradili ta dom,« je ob prenovi objekta povedal predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina-Studor Bojan Traven.
Sredstva za sedanjo prenovo kulturnega doma so si v Stari Fužini zagotovili po 10. in 11. členu zakona o TNP, ki govori o spodbudah in sofinanciranju projektov v parkovnih lokalnih skupnostih. Krajevna skupnost je za projekt prispevala tudi nekaj lastnih sredstev.
V okviru prenove, ki se je začela novembra lani, so kulturni dom preuredili v sodoben družbeni center z večnamensko dvorano, ki bo namenjena različnim prireditvam in dogodkom. »Namenjena bo tudi kongresom, občnim zborom, rekreativnim dejavnostim, upokojencem in vsem drugim,« je naštel Traven.
Poklon legendarnemu slikarju
Posebej je vesel, da je v prvem nadstropju objekta stalna razstava o slikarju Valentinu Hodniku, ki se je rodil v Stari Fužini leta 1896, ustvarjal je v svojem ateljeju v Ukancu in umrl leta 1935. Kot je dejal Traven, je Hodnik kot izjemen slikar en od temeljev duhovne identitete vasi, pa tudi širše Bohinja in slovenskega naroda. Slikal je predvsem krajine z gorskimi motivi.
V prenovljenem objektu kulturnega doma so v dotlej neizkoriščeni podstrehi uredili coworking oziroma sodelavni center.
»Po pandemiji smo ugotovili, da so se mladi vrnili v Bohinj in da danes živijo od turizma, imajo tudi svoje projekte in delajo od doma, kjer pa pogosto za to nimajo primernih prostorov, hkrati lahko postanejo preveč izolirani. Lepo bo videti, ko bodo brezplačno prihajali v te pisarne, sestankovali in se družili,« je dejal Traven.
Ponovno obujanje Stare Fužine
Vesel je, da je Stara Fužina živa vas in da se ljudje vračajo, medtem ko so se predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja izseljevali. »Ni pomembno, od kod pridejo. Važno je, da v tej vasi živijo, vzgajajo otroke, se morda tudi ukvarjajo s turizmom. To sploh ni noben problem. Pri tujcih, ki kupijo nepremičnino, se je izkazalo, da jim je tu tako prijetno, da zelo hitro ostanejo. Večji problem imamo predvsem s sonarodjaki, ki imajo tukaj vikende in tu ne živijo, temveč jih le oddajajo,« je povedal Traven.
Meni, da bo za dolgoročen obstoj življenja v vasi in s tem tudi same vasi potrebna sprememba na tem področju. Po njegovi oceni bi bilo treba zakon o TNP spremeniti na način, da ne bi več omogočal lažnega prijavljanja stalnega bivališča, saj je veliko tistih, ki prijavljajo bivališče v vasi in to izkoriščajo, dejansko pa v njej ne bivajo.
Pred dobrimi desetimi leti so se v Stari Fužini lotili celovite revitalizacije vasi. Začelo se je s prenovo glavne ceste skozi vas, nato pa so s pomočjo sredstev po zakonu o TNP obnovili trge, brvi, mostove in rake, uredili informacijski center in sedež krajevne skupnosti ter prenovili zapuščen Kovaški most in 500 let star vodnjak, ki so ga odkrili pri gradnji kanalizacije.
»Stara Fužina postaja reprezentativna, lepa, prijazna alpska vasica, v kateri so vsi dobrodošli in v kateri se domačini dobro počutimo,« je izpostavil Traven.
