Premalo uporabnikov in visoki stroški so odnesli tržiški del sistema izposoje koles. Po navadnih in električnih kolesih občina zdaj prodaja še demontirane postaje.
Še pred nekaj leti je bila mreža Gorenjska.bike predstavljena kot pomemben korak pri povezovanju gorenjskih občin in spodbujanju trajnostne mobilnosti. V Tržiču pa se je zgodba medtem končala. Občina je iz sistema izstopila, opremo, ki je ostala za njim, pa zdaj postopoma prodaja.
Občina Tržič je 3. septembra objavila javno dražbo za prodajo rabljenih mobilnih postaj kolesarske mreže. Postaje so že demontirane in shranjene, občina pa jih prodaja posamično.
Prodaja ni osamljen korak. Že pred tem se je občina lotila odprodaje koles in drugih delov sistema.
Premalo uporabnikov, stroški pa previsoki
V ozadju razprodaje je odločitev Občine Tržič, da izstopi iz sistema Gorenjska.bike. Kot smo na Gorenjskainfo poročali že spomladi, se sistem v nekaterih občinah ni izkazal tako, kot so pričakovali.
Ključna težava je bilo premajhno število uporabnikov glede na stroške zagotavljanja in vzdrževanja sistema. Za izstop se poleg Tržiča niso odločili le v eni občini, temveč tudi na Jesenicah in Bledu.
S tem se je odprlo tudi vprašanje, kaj storiti z opremo, ki je bila kupljena za izvajanje sistema. V Tržiču so se odločili za njeno prodajo.
Električna kolesa ponujali že za 300 evrov
Občina je avgusta objavila prodajo osmih navadnih koles z izklicno ceno 100 evrov za kos. Naprodaj je bilo tudi pet električnih koles, pri katerih je izklicna cena znašala 300 evrov za posamezno kolo.
Še sedem električnih koles z okvarjeno baterijo so ponudili po 200 evrov za kos. Poleg koles so bile naprodaj tri komponente postaj z izklicno ceno 1500 evrov za posamezno enoto. Navedene cene so bile brez davka na dodano vrednost.
Zdaj se odprodaja nadaljuje še z mobilnimi postajami, ki so bile nekoč namenjene uporabnikom sistema Gorenjska.bike.
Projekt se je začel z velikimi ambicijami
Gorenjska.bike je nastal kot regionalno povezan sistem javne izposoje koles, ki je uporabnikom omogočal uporabo klasičnih in električnih koles v različnih gorenjskih občinah.
Ob vzpostavljanju je bil projekt predstavljen kot eden od načinov zmanjševanja odvisnosti od avtomobila na krajših poteh ter povezovanja občin s skupnim sistemom trajnostne mobilnosti.
V Tržiču so bile v mrežo vključene tri postaje. Celotna gorenjska mreža je pozneje zrasla na 59 postajališč in 351 koles, med katerimi je bilo več kot 40 odstotkov električnih.
Začetne ambicije so bile precejšnje. Operacija Hitro s kolesom, v okviru katere se je razvijala infrastruktura za izposojo koles, je bila vredna dobrih 533.000 evrov in je bila evropsko sofinancirana.
Toda uporaba sistema ni povsod upravičila stroškov. Tržič je zato skupaj z nekaterimi drugimi občinami od sistema odstopil, nekdanja infrastruktura pa zdaj išče nove lastnike.
Septembrska prodaja demontiranih postaj je tako pravzaprav zadnje poglavje tržiškega sodelovanja v projektu, ki je bil ob vzpostavitvi zamišljen kot pomemben del prihodnosti trajnostne mobilnosti na Gorenjskem.
