To je eden največjih okoljskih izzivov v zadnjem desetletju, s katerim se ukvarja lokalna oblast.
V zvezi z zaprtim odlagališče v Suhadolah mora Občina Komenda izpolnjevati obveznosti še leta po končani sanaciji. Med najpomembnejšimi je spremljanje podzemne vode, ob tem pa tudi pregledovanje površine odlagališča, merjenje posedanja in vzdrževanje območja.
Kot pojasnjujejo na občini, okoljevarstveno dovoljenje določa, da mora upravljavec najmanj deset let po zaprtju zagotavljati vzdrževanje in varovanje, izvajati predpisane meritve ter pripravljati letna poročila.
Odpadke nehali odlagati leta 2008, zaprtje je sledilo precej pozneje
Odlaganje inertnih odpadkov, ki se bistveno fizikalno, kemično ali biološko ne spreminjajo: ne razpadajo, ne gorijo in niso biološko razgradljivi (mednje lahko sodijo denimo beton, opeka in keramika, če niso onesnaženi z nevarnimi snovmi), se je v gramoznici nehalo že leta 2008, vendar to še ni pomenilo formalnega zaprtja odlagališča.
Po evropski direktivi bi morala Slovenija za odlagališča, ki niso izpolnjevala zahtevanih pogojev, ustrezno zaprtje zagotoviti najpozneje do 16. julija 2009, kar se ni zgodilo še dolgo potem.
Evropska komisija je tako 2017 proti naši državi vložila tožbo. Sodišče Evropske unije je leta 2018 ugotovilo, da država med drugim tudi za Suhadole ni izpolnila zahtev evropske zakonodaje.
Do konca leta 2020 je Slovenija uredila 20 od 21 odlagališč.
Odprto je ostalo le še vprašanje Suhadol.
Milijonski zaseg
Dolgotrajno reševanje ni prinašalo le upravnih obveznosti. Evropska komisija je nadzorovala izvrševanje sodbe in bi lahko ob nadaljnjem zavlačevanju znova sprožila postopek pred Sodiščem EU ter zahtevala pavšalno in dnevno denarno kazen za Slovenijo.
Na občinski ravni pa so bila zaradi postopkov, povezanih z odlagališčem, po navedbah Občine Komenda zasežena sredstva v višini 2.822.616 evrov.
Dovoljenje leta 2022, zaključek del leta 2023
Ministrstvo za okolje in prostor je 18. oktobra 2022 izdalo okoljevarstveno dovoljenje za čas zapiranja in obdobje po zaprtju ter potrdilo način sanacije.
Ta je predvideval odstranitev dela odloženega materiala z zemljišč drugih lastnikov, rekonstrukcijo telesa odlagališča na občinskih zemljiščih in njegovo ustrezno zaprtje. Občina je nato izvedla javno naročilo, izbrala izvajalca in začela zapiralna dela.
O izvedbi vseh zahtevanih del je ministrstvo obvestila 13. aprila 2023. Sledili so pregledi pristojnih organov, maja istega leta pa sta župan Jurij Kern in takratni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer javnosti sporočila, da so bila zapiralna dela uspešno izvedena.
Na občino je 5. julija 2023 prispela še odločba ministrstva, ki je potrdila ureditev odlagališča na način, določen z okoljevarstvenim dovoljenjem.
Država je občini vrnila 2.052.919,84 evra prej zaseženih sredstev. Preostanek, 769.697,99 evra, je občina poleg lastnih sredstev porabila za zapiranje odlagališča.
Septembra 2023 je država uradno sporočila, da je z zaprtjem Suhadol izvršila sodbo Sodišča EU za vseh 21 odlagališč.
Kaj morajo pregledovati na zaprtem odlagališču?
Kor razlagajo na občini morajo zagotavljati ustrezno ograjo in preprečevati dostop ljudi ter živali.
Spremljati mora stanje površine, morebitno posedanje in spremembe oblike odlagališča, stanje rekultivacije ter odvajanje padavinske vode.
Med obveznostmi so tudi pregledi merilnih naprav ter geodetske oziroma topografske meritve. O ugotovitvah mora vsako leto poročati pristojnim državnim organom.
Kot so pojasnili, posebno pozornost namenjajo podzemni vodi. Na določenih opazovalnih vrtinah oziroma piezometrih spremljajo njeno količinsko in kemijsko stanje.
Kemijske analize praviloma izvajajo dvakrat letno, ob različnih hidroloških razmerah. Dodatne kontrolne meritve nivojev in prehodnosti vrtin so predvidene najmanj dvakrat letno, vsako peto leto pa še razširjen nabor analiz.
Spremljajo pH, električno prevodnost, vsebnost amonija, nitratov, sulfatov, kovin in različnih organskih onesnaževal.
Namen je pravočasno zaznati spremembe, ki bi lahko vplivale na podzemno vodo in okolje.
Če bi ugotovili opozorilne spremembe, mora občina takoj ukrepati in obvestiti pristojni inšpektorat.
Delo ni končano
Župan Jurij Kern zaprtje Suhadol opisuje kot enega prvih in največjih izzivov svojega mandata.
»Danes je odlagališče zaprto, vendar naše delo ni končano,« poudarja v občinskem sporočilu.
Redni pregledi, meritve, vzdrževanje in poročanje se tako nadaljujejo tudi po sanaciji. Čeprav je to delo večinoma očem skrito, ostaja del obveznosti občine za dolgoročno varnost območja.
