V prestolnici je po zadnjih razpoložljivih popisnih podatkih več kot štiri od desetih gospodinjstev enočlanskih. Njihovo število se je v desetletju občutno povečalo, Ljubljana pa po deležu ljudi, ki živijo sami, izstopa tudi v slovenskem merilu.
V Ljubljani je leta 2021 v enočlanskem gospodinjstvu živelo 55.512 ljudi, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
To pomeni, da je posameznik sam sestavljal kar 42,5 odstotka vseh gospodinjstev v prestolnici.
Podatki razkrivajo precejšnjo razliko med Ljubljano in slovenskim povprečjem. Medtem ko je bilo na ravni države enočlanskih 34 odstotkov gospodinjstev, je bil njihov delež v prestolnici za 8,5 odstotne točke višji.
Gre za podatke registrskega popisa iz leta 2021, ki so zadnji razpoložljivi primerljivi podatki o sestavi gospodinjstev po občinah.
V desetih letih skoraj osem tisoč več ljudi, ki živijo sami
Podrobnejši pregled statistike kaže, da se je število enočlanskih gospodinjstev v Ljubljani med letoma 2011 in 2021 povečalo za 7.836 oziroma približno 16,4 odstotka.
Leta 2011 jih je bilo 47.676, štiri leta pozneje 51.913, leta 2018 pa 51.194.
Do leta 2021 se je njihovo število povzpelo na 55.512.
Povečal se je tudi njihov delež med vsemi gospodinjstvi. Leta 2011 je znašal 40 odstotkov, desetletje pozneje pa že 42,5 odstotka.
V Ljubljani je bilo ob popisu leta 2021 skupno 130.575 gospodinjstev. Enočlanska so bila najpogostejša, sledila so dvočlanska, ki jih je bilo 32.273. Tričlanskih gospodinjstev je bilo 19.828, štiričlanskih pa 15.292.
Smo med občinami z največjim deležem enočlanskih gospodinjstev
Prestolnica po deležu enočlanskih gospodinjstev ni bila na prvem mestu v Sloveniji, se je pa uvrstila zelo visoko.
Leta 2021 je bila s 42,5 odstotka na tretjem mestu med 212 slovenskimi občinami. Najvišji delež je imela Osilnica, kjer je enočlansko gospodinjstvo predstavljalo 55,4 odstotka vseh gospodinjstev, sledil je Maribor s 43,9 odstotka.
Med večjimi slovenskimi mesti so bile razlike precejšnje. V Celju je delež znašal 42 odstotkov, v Kranju pa 33,1 odstotka.
Na ravni celotne Slovenije je bilo leta 2021 evidentiranih 292.301 enočlansko gospodinjstvo. Skoraj vsako peto med njimi je bilo v Ljubljani.
Kdo v Sloveniji najpogosteje živi sam?
Podatki SURS razkrivajo tudi zanimive razlike med spoloma in starostnimi skupinami.
Na ravni Slovenije so leta 2021 med osebami, ki so živele same, nekoliko prevladovali moški. Njihov delež je znašal 52 odstotkov, delež žensk pa 48 odstotkov.
Toda razmerje se s starostjo spreminja. Do 63. leta so med enočlanskimi gospodinjstvi prevladovali moški, od 64. leta naprej pa ženske.
Ženske, ki so živele same, so bile v povprečju stare 64,7 leta, kar je 13,4 leta več od povprečne starosti moških v enočlanskih gospodinjstvih.
Ti podatki veljajo za Slovenijo kot celoto in ne posebej za Mestno občino Ljubljana.
Živeti sam ne pomeni nujno biti osamljen
Povečevanje števila enočlanskih gospodinjstev odpira tudi vprašanja o spreminjanju stanovanjskih potreb in življenjskih navad prebivalcev.
Samostojno bivanje je lahko posledica osebne odločitve, odselitve od staršev, razveze, izgube partnerja ali drugih življenjskih okoliščin.
Statistični podatki o številu članov gospodinjstva sicer ne povedo, zakaj posameznik živi sam oziroma ali se počuti osamljenega.
Je pa življenje v enočlanskem gospodinjstvu z ekonomskega vidika drugačno od bivanja v veččlanskem gospodinjstvu. Stroškov najemnine oziroma lastništva, ogrevanja, elektrike in drugih stanovanjskih izdatkov posameznik praviloma nima s kom deliti.
Podatki tako ne govorijo le o številu ljudi, ki živijo sami, temveč kažejo tudi na spreminjanje sestave gospodinjstev v slovenski prestolnici.
In čeprav podatki za leto 2021 ne omogočajo zaključkov o današnjem stanju, jasno kažejo dolgoročnejši trend: v desetletju do zadnjega popisa se je v Ljubljani število enočlanskih gospodinjstev občutno povečalo.
