Mesto stavi na manj odpadkov, ponovno uporabo in energetsko samooskrbo. Komunala Kranj želi območje Zarice spremeniti v prikaz krožnega gospodarstva v praksi.
Manj ustvarjenih odpadkov in čim več ponovne uporabe materialov. Kranj je na področju ravnanja z odpadki v zadnjih letih naredil velik premik, naslednji korak pa naj bi bil razvoj širšega parka krožnega gospodarstva na Zarici.
Cilj programa Zero Waste je količino proizvedenih komunalnih odpadkov zmanjšati za 12 odstotkov, z 334 kilogramov na prebivalca leta 2018 na 293 kilogramov. Hkrati je cilj, da bi bilo 80 odstotkov odpadkov recikliranih ali ponovno uporabljenih.
Po podatkih, predstavljenih ob ogledu Komunale Kranj, je bila leta 2025 količina odpadkov sicer 384 kilogramov na prebivalca, medtem ko je bil 80-odstotni delež recikliranja oziroma ponovne uporabe že dosežen.
Prav zmanjševanje količine nastalih odpadkov zato ostaja eden glavnih izzivov. V prihodnje bo treba še več pozornosti nameniti predvsem preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi.
Staro pohištvo dobiva novo življenje
Krožno gospodarstvo želijo v Komunali Kranj prikazovati tudi na lastnem primeru. V novi poslovni stavbi so tako uporabili obnovljeno pohištvo in nekatere materiale iz starih objektov, ki bi sicer lahko končali med odpadki.
Na območju bo delovala tudi trgovina ponovne uporabe, prostor pa bo namenjen še lokalnim ponudnikom in izobraževanju. Ideja je, da Zarica ne bi bila le prostor, kamor občani pripeljejo odpadke, temveč kraj, kjer lahko vidijo, kaj se z materiali zgodi in kako jih je mogoče ponovno vključiti v uporabo.
Pri urejanju okolice nameravajo ponovno uporabiti tudi različne vrste tlakovcev in druge stare materiale. Celo kolesarnici za zaposlene sta zasnovani z uporabo starejših elementov.
Manj voženj pomeni tudi manj izpustov
Pomemben del zelene preobrazbe je optimizacija logistike. Pri zbiranju in distribuciji odpadkov želi Komunala zmanjšati skupno prevozno razdaljo za približno 183.000 kilometrov na leto.
Selitev zaposlenih na skupno lokacijo ima podoben učinek. Po izračunih podjetja naj bi racionalizacija službenih poti pomenila tudi približno 4320 kilogramov manj izpustov CO2 na leto.
Po predstavljenih izračunih naj bi zmanjšana potreba po službenih vozilih pomenila tudi tri vozila manj.
Elektriko proizvajajo tudi iz odpadnih voda
Pomemben del okoljske zgodbe je energetska samooskrba. Nova poslovna stavba je po navedbah direktorja Matjaža Berčona praktično 100-odstotno samooskrbna, medtem ko je celoten kompleks trenutno približno dvotretjinsko samooskrben.
Približno milijon kilovatnih ur električne energije proizvedejo s kogeneracijo, še okoli pol milijona kilovatnih ur pa s sončnimi elektrarnami.
Pri kogeneraciji iz blata, ki nastaja pri čiščenju odpadnih voda, pridobivajo plin, iz njega pa električno energijo. Stranski proizvod je toplota, ki je trenutno zaradi oddaljenosti potencialnih porabnikov ne morejo v celoti koristno uporabiti.
Z dodatnimi sončnimi elektrarnami želi Komunala v prihodnje doseči praktično popolno energetsko samooskrbo celotnega kompleksa.
Zbirni center naj bi se preselil
Pomembna sprememba se obeta tudi sedanjemu zbirnemu centru. Ta naj bi se v prihodnjih letih preselil na novo lokacijo ob avtocestnem izvozu Kranj-vzhod, s čimer bi se na Zarici sprostil dodaten prostor za druge vsebine. Po predstavljenih načrtih je izvedba novega območja predvidena do konca leta 2028.
Zarica naj bi medtem dobila vse več javnih vsebin. Poleg izobraževalnih programov in trgovine ponovne uporabe so v širšem območju načrtovane tudi rekreacijske in športne površine.
Cilj je precej širši od učinkovitejšega odvoza odpadkov: ustvariti manj odpadkov, več materialov vrniti v uporabo, zmanjšati nepotrebne prevoze in čim več energije proizvesti tam, kjer se tudi porabi.
