Na torkovem soočenju je vseh sedem kandidatov za župana Kranja predstavilo recepte za dostopnejša stanovanja – od samostojnega sklada in najema z odkupom do višje gradnje in popisa praznih hiš
Vseh sedem kandidatov za župana Kranja se je v torek, 10. novembra, na soočenju Gorenjskainfo soočilo z vprašanjem, kako mladim olajšati pot do lastnega stanovanja. Razprava je pokazala precejšnje razlike v pristopih: kandidati so se razšli pri tem, kdo naj gradi nova stanovanja, kako naj občina zanje zbere denar in komu naj jih nameni.
Černe hoče tisoč stanovanj, Rakovec stavi na infrastrukturo
Janez Černe je gradnjo tisoč stanovanj v štirih letih uvrstil med glavne prednostne naloge svojega programa. Poleg tega bi povečal občinski najemni fond, ki po njegovih podatkih trenutno znaša 7,6 stanovanja na tisoč prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 12.
Zagovarja ustanovitev samostojnega stanovanjskega sklada, ki bi upravljal obstoječa stanovanja, gradil nova ter odkupoval in obnavljal prazna stanovanja in hiše. Del obstoječih stanovanj bi ponudil v odkup dolgoletnim najemnikom, najemnine pa bi vlagal v novogradnje in nakupe. Kot možne partnerje je omenil državni stanovanjski sklad ali zasebne vlagatelje.
Matjaž Rakovec je za prvo nalogo občine postavil ureditev cest, komunalne infrastrukture, šol in vrtcev, ki jih nova stanovanjska območja nujno potrebujejo. Opozoril je, da občina v lasti 444 neprofitnih stanovanj, na podlagi 276 pogodb pa subvencionira razliko med tržno in neprofitno najemnino.
Izpostavil je 269 stanovanj, ki jih ob Savi načrtuje državni stanovanjski sklad, ter zemljišče pri Cesti Rudija Šelige, kjer bi po njegovem mnenju občina gradnjo s partnerjem lahko začela. Ustanovitev samostojnega stanovanjskega sklada je ocenil kot predrago, kot alternativo pa je predlagal poseben občinski oddelek za stanovanjsko politiko.
Velov bi s prodajo stanovanj financiral naslednjo gradnjo
Igor Velov je zagovarjal, da bi občina dejavneje vstopila na stanovanjski trg. Del obstoječih neprofitnih stanovanj bi ponudil sedanjim najemnikom v odkup, izkupiček pa namenil novemu stanovanjskemu skladu. Predstavil je ponazoritveni izračun: če bi občina prodala desetino od okoli 450 stanovanj po 200.000 evrov, bi zbrala približno devet milijonov evrov.
Enako logiko bi uporabil pri novogradnjah – od sto novih stanovanj bi jih 50 ali 60 prodali na trgu, da bi z izkupičkom financirali naslednjo gradnjo. Preostala bi namenili neprofitnemu najemu za mlade družine ter kadrovskim potrebam, denimo za zdravnike, učitelje in policiste.
Najem z odkupom, varčevanje ali odpoved komunalnemu prispevku
Karin Planinšek bi ustanovila samostojni javni stanovanjski sklad s pooblastilom za zadolževanje, ki bi mladim ponudil tudi najem z možnostjo odkupa. Kot primer previsokih najemnin je navedla oglas za stanovanje v Kranjski Iskrci – za površino okoli 40 kvadratnih metrov je bila cena do tisoč evrov na mesec. Mladim družinam pri prvi gradnji bi pomagala z oprostitvijo ali delnim subvencioniranjem komunalnega prispevka, predlagala pa je tudi popis praznih hiš in pogovore z lastniki o obnovi ali občinskem odkupu.
Tomaž Krišelj bi z dejavnejšim uveljavljanjem občinske predkupne pravice pridobival stanovanja v mestu in jih namenjal neprofitnemu najemu. Podprl je model, po katerem bi najemniki po desetih ali petnajstih letih prišli do lastništva stanovanja, v katerem živijo.
Irena Dolenc je predlagala, da bi mladi deset let živeli v neprofitnem stanovanju in v tem času varčevali za nakup ali gradnjo. Zavzela se je tudi za spremembo prostorskih aktov, ki bi ljudem olajšala dostop do zemljišč za individualno gradnjo, o nakupih ob priložnostih za predkupno pravico pa bi odločal mestni svet.
Panigaz bi dovolil višjo gradnjo in popisal prazne nepremičnine
Vekoslav Panigaz bi reševanje stanovanjske krize začel s spremembo prostorskih načrtov. Omogočil bi višjo gradnjo, vrstne hiše in gradnjo na manjših parcelah, kar bi po njegovi oceni znižalo stroške gradnje.
Predlagal je popis praznih nepremičnin po vsej občini in preverjanje, katere bi bilo mogoče preurediti v več stanovanj, pri čemer bi občina lastnikom pomagala pri postopkih za hitrejšo prenovo. Pri subvencioniranju najemnin bi prednost dajal slovenskim državljanom pred tujci.
Vsi županski kandidati se strinjajo, da obstoječa ponudba ne zadostuje povpraševanju. Državni stanovanjski sklad načrtuje sosesko Ob Savi z 269 javnimi najemnimi stanovanji, za katero je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Razlikujejo pa se v tem, kako hitro in s čigavim denarjem je ponudbo mogoče povečati.
