Zakaj se most nad Mostnico imenuje Hudičev? Kdo je deklica v steni Prisanka in kaj ima gorska roža opraviti z Zlatorogom?
Za znanimi podobami gorenjskega sveta se skrivajo pripovedi, v katerih nastopajo nadnaravna bitja, prebrisani domačini in nedosegljivi zakladi.
Most nad globokimi koriti, obraz v gorski steni in cvetlica med skalami. Vsak od teh prizorov ima svojo razlago v naravi ali zgodovini, ljudsko izročilo pa jim je dodalo še drugačno življenje.
V njem mostove gradijo hudiči, prerokovalke okamenevajo, ranjene živali pa rešujejo čudežne rože. Takšne zgodbe ohranjajo tudi v Triglavskem narodnem parku.
Hudičev most: Plačilo je zahteval v dušah
Čez Mostnico pri Stari Fužini vodi kamniti Hudičev most, ki je nekoč olajšal tovorjenje železove rude in lesnega oglja do fužin. Ljudska pripoved njegovo gradnjo pojasnjuje precej bolj slikovito.
Po pripovedi so delavci most gradili do večera, zjutraj pa vedno znova našli vse podrto. Ko je eden od njih obupal in rekel, naj ga zgradi kar hudič, se je ta res lotil dela.
Za plačilo je zahteval dušo prvega, ki bo prečkal most.
Domačine je iz zagate rešil kmet s psom in telečjo kostjo. Kost je vrgel čez most, pes pa je stekel za njo.
Hudič je tako dobil pasjo dušo, kar ga je tako razjezilo, da je z mahanjem z repom podrl vso ograjo mostu.
Ajdovska deklica: Prerokba jo je spremenila v kamen
V severni steni Prisanka je narava oblikovala podobo, ki spominja na ženski obraz. Poznamo jo kot Ajdovsko deklico, njena zgodba pa je povezana z enim najbolj znanih bitij iz alpskega izročila - Zlatorogom.
Po pripovedi, ki jo predstavlja Triglavski narodni park, je deklica pomagala popotnikom skozi snežne zamete čez Vršič v Trento.
Neke noči je otroku v Trenti napovedala, da bo postal lovec, ustrelil Zlatoroga in z njegovimi rogovi prišel do velikega bogastva.
Njene sestre so se zaradi prerokbe razjezile in jo preklele. Ko se je vrnila pod Prisank, je okamnela. Kamnita podoba v steni je tako v ljudskem izročilu postala obraz bitja, ki je za svojo napoved plačalo visoko ceno.
Zlatorog: Zaklad, zaradi katerega je izginil gorski raj
Zgodba o Ajdovski deklici se navezuje na pripoved o Zlatorogu. V različici, objavljeni v Triglavski zakladnici, so nad Komno živele dobrosrčne bele žene. Njihove črede je vodil velik bel kozel z zlatimi rogovi, ki so odpirali pot do skritega zaklada.
Mladi lovec iz Trente je ljubil dekle iz doline, a ko ji je bogat beneški trgovec prinesel nakit, je izgubil njeno naklonjenost. Obupan se je odpravil po Zlatorogov zaklad.
Žival je našel in jo ustrelil, vendar ni računal na njeno čudežno moč. Iz Zlatorogove krvi so zrasle triglavske rože. Eno je zaužil in si povrnil moč, nato pa se pognal proti lovcu. Ta je prestrašen in zaslepljen z zlatimi rogovi omahnil v prepad.
Zlatorog je nato razdejal gorski raj in izginil. Z njim so odšle bele žene, zaklad pa je ostal skrit.
Roža iz pripovedi zares obstaja
Triglavska roža ni le pravljična rastlina. Kot pojasnjujejo v Alpskem botaničnem vrtu Juliana, gre za rastlino z znanstvenim imenom Potentilla nitida, ki raste v visokogorskem skalovju in na skalnatih tratah.
Njeni cvetovi so večinoma rožnato rdeči, redkeje beli.
V legendi zdravijo Zlatoroga, v naravi pa so droben, resničen del gorskega sveta, okoli katerega se je spletla zgodba o ljubezni, pohlepu in izgubljenem raju.
