Čeprav uradne potrditve še ni, vse kaže, da je območje prizadel pojav, ki ga pozneje povezujemo z ZDA
Neurje, ki je minuli četrtek divjalo tudi na območju Komende, je za seboj pustilo precejšnjo škodo. Močni sunki vetra so odkrivali strehe, podirali drevesa in poškodovali številne objekte. Sprva se je govorilo o orkanskem vetru oziroma izjemno močni nevihtni fronti, v zadnjih dneh pa se vse pogosteje pojavljajo ugibanja, da bi lahko območje prizadel celo tornado.
Čeprav uradne potrditve pristojnih meteoroloških služb za zdaj še ni, so nekateri strokovnjaki in opazovalci vremenskih pojavov opozorili, da vzorec škode na določenih območjih spominja na posledice tornada. Prav zato se je odprlo vprašanje: kaj pravzaprav tornado je in kako nastane?
Kaj je tornado?
Tornado je močno vrteč se zračni vrtinec, ki sega od nevihtnega oblaka do tal. Gre za enega najbolj silovitih vremenskih pojavov na Zemlji, saj lahko na zelo majhnem območju povzroči izjemno veliko škodo.
Za razliko od običajnega vetra, ki piha pretežno v eni smeri, se zrak v tornadu vrti okoli svoje osi. Posledica so značilni vzorci škode – strehe so lahko odnesene v različnih smereh, drevesa so polomljena ali celo izruvana, predmeti pa razmetani na več deset ali sto metrov daleč.
Kako nastane tornado?
Tornado najpogosteje nastane znotraj zelo močnih neviht, imenovanih supercelične nevihte. Te vsebujejo vrteči se vzgornik zraka, ki mu meteorologi pravijo mezociklon.
Za nastanek tornada mora biti izpolnjenih več pogojev:
- v ozračju mora biti veliko vlage in energije,
- prisotna mora biti izrazita nestabilnost zraka,
- veter mora z višino spreminjati smer in hitrost,
- razviti se mora močna nevihta, ki lahko vrtenje prenese proti tlom.
Ko se vrteči se stolpec zraka dotakne tal, govorimo o tornadu.
Kako močni so lahko tornadi?
Hitrosti vetra v tornadih močno nihajo. Šibkejši tornadi dosegajo hitrosti okoli 100 kilometrov na uro, najmočnejši pa lahko presežejo tudi 400 kilometrov na uro.
Moč tornadov se ocenjuje po Fujitovi oziroma izboljšani EF-lestvici, ki temelji predvsem na povzročeni škodi. Najšibkejši tornadi so razreda EF0, najmočnejši pa EF5.
Tudi relativno šibek tornado lahko povzroči precejšnjo škodo na strehah, gospodarskih objektih in drevesih.
Tornadi v Evropi niso tako redki, kot si marsikdo misli
Čeprav tornado večina ljudi povezuje predvsem z Združenimi državami Amerike, se ti pojavljajo tudi v Evropi. Po podatkih evropskih meteoroloških organizacij na stari celini vsako leto zabeležijo več sto tornadov, vendar je velika večina šibkejših in nastane na redkeje poseljenih območjih.
Največ jih zabeležijo v Italiji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Večina evropskih tornadov je precej manj intenzivna od najmočnejših ameriških primerkov.
Zakaj so v ZDA pogostejši?
Združene države imajo za nastanek tornadov skoraj idealne geografske pogoje.
Nad osrednjim delom države se pogosto srečujejo:
- topel in vlažen zrak iz Mehiškega zaliva,
- hladen zrak iz Kanade,
- suh zrak iz puščavskega zahoda.
Ker med temi območji ni večjih gorskih pregrad, lahko zračne mase neovirano trčijo druga ob drugo. Posledica so izjemno močne nevihte in največja koncentracija tornadov na svetu. Območje med zveznimi državami Teksas, Oklahoma, Kansas in Nebraska je zato znano pod imenom »Tornado Alley«.
Evropa ima bolj razgiban relief in manj izrazita srečanja tako različnih zračnih mas, zato so pogoji za razvoj najmočnejših tornadov redkejši.
Tornadi tudi v Sloveniji
Čeprav gre pri nas za redek pojav, Slovenija ni povsem brez tornadov.
Najbolj odmeven primer v zadnjih letih se je zgodil avgusta 2023, ko se je nad naseljem Koseze pri Ilirski Bistrici razvil tornado, ki je poškodoval številne objekte in odkrival strehe stanovanjskih hiš. Pojav je nastal znotraj močne supercelične nevihte in ga je potrdila tudi Agencija RS za okolje. Tornado je povzročil škodo na več objektih, prizadeto območje pa so kmalu zatem sanirali gasilci in civilna zaščita.
Starejši prebivalci se spominjajo tudi tornada, ki je leta 1986 prizadel območje severovzhodne Slovenije. Čeprav so bile takrat možnosti spremljanja vremena precej bolj omejene kot danes, velja ta dogodek za enega najbolj znanih primerov tornada na slovenskih tleh.
Je bil v Komendi res tornado?
Odgovor bo dala podrobnejša analiza meteorologov. Za dokončno potrditev namreč ni dovolj zgolj velika škoda, temveč je treba preveriti tudi vzorce poškodb, radarske posnetke in druge meteorološke podatke.
Ne glede na končno ugotovitev pa je neurje nad Komendo znova pokazalo, kako siloviti postajajo vremenski pojavi tudi v Sloveniji.
Če se bo izkazalo, da je območje res prizadel tornado, bo šlo za še enega v relativno kratkem obdobju, kar dodatno potrjuje, da tudi pri nas takšni ekstremni pojavi niso več zgolj teoretična možnost.
