Na Gorenjskem imata stalni civilni vozili za merjenje hitrosti po naših informacijah le Kranj in območje Poljanske doline. Drugod občine specialna vozila najemajo, zato se njihove znamke, modeli in registrske oznake ves čas spreminjajo.
Vozniki si med seboj pogosto izmenjujejo informacije o tem, v katerih avtomobilih se skrivajo mobilni radarji. A na večjem delu Gorenjske je takšno opozarjanje precej nezanesljivo. Občine namreč večinoma nimajo lastnega civilnega vozila z vgrajenim merilnikom hitrosti, temveč jih najemajo pri specializiranih podjetjih.
Po naših informacijah stalno vozilo uporabljajo v Poljanski dolini, kjer meritve opravljajo z belim Fiatom Pando. Vozilo je mogoče prepoznati tudi po beli bliskavici, nameščeni na levi strani zadnjega odbijača. Avtomobil si občasno izposodijo tudi druge občine, med njimi denimo Horjul.
V Kranju pa so nam na občini potrdili, da že več let uporabljajo belo Škodo Citigo, v kateri je nameščena oprema za merjenje hitrosti. Gre torej za vozilo, ki se na območju občine pojavlja redno in ga vozniki lažje prepoznajo.
Drugod vozila najemajo
Povsem drugače je na Jesenicah, Bledu, v Bohinju in v okoliških občinah. Tam svojega civilnega vozila za merjenje hitrosti po naših informacijah nimajo. Namesto tega uporabljajo najeta vozila, ki jih zagotavljajo podjetja, specializirana za izvajanje oziroma tehnično podporo pri meritvah hitrosti.
Kot so nam zaupali v eni izmed pristojnih služb, kjer zaradi narave informacij ne želijo biti imenovani, so sistemi za merjenje hitrosti izredno dragi. Nakup, vgradnja opreme, vzdrževanje in redna preverjanja zato za posamezne občine pomenijo velik strošek. Najem je predvsem za manjše občine pogosto finančno bolj smiselna rešitev.
V Sloveniji je več podjetij, ki imajo ustrezno opremljena specialna vozila in jih dajejo občinam v najem. Zaradi tega se lahko na istem območju ob različnih terminih meritev pojavijo povsem različni avtomobili.
Enkrat Škoda, drugič Kia ali Volkswagen
Najeta vozila so lahko različnih znamk in modelov. Med njimi se pojavljajo Škode, Kie, Volkswagni in druga običajna osebna vozila, ki navzven praviloma ne izstopajo. Spremenijo se lahko tudi barva, oblika karoserije in registrska oznaka.
Prav zato je praktično nemogoče sestaviti zanesljiv in trajen seznam vozil, ki izvajajo meritve v posamezni občini. Avtomobil, ki je bil na določenem območju uporabljen danes, se prihodnjič morda sploh ne bo več pojavil.
Različni so tudi merilni sistemi, ki so vgrajeni v ta vozila, vsi pa morajo izpolnjevati predpisane tehnične pogoje in protokole. Oprema mora biti ustrezno pregledana, meritve pa izvedene na način, ki omogoča nadaljnje vodenje prekrškovnega postopka, kar po besedah sogovornika sisteme močno podraži.
Občine hitrost sicer merijo tudi na druge načine. Meritve lahko izvajajo iz označenih službenih vozil redarstva, opremljenih z značilno grafično podobo, uporabljajo pa tudi radarje, postavljene na stojalih ob cesti. Seveda pa so najbolj razširjeni stacionarni radarji v ohišjih.
Za voznike je zato najpomembnejše spoznanje preprosto: zunaj Kranja in Poljanske doline mobilnega radarja ni mogoče zanesljivo povezati z eno znamko, modelom ali registrsko oznako. Ker občine vozila najemajo in menjavajo, lahko merilnik hitrosti stoji v skoraj vsakem povsem običajnem avtomobilu.
