Primer Iljaševci se vse bolj zapleta, na dan prihajajo nove podrobnosti

Primer hudega zanemarjanja govedi na kmetiji Marjana Špura v Iljaševcih je v zadnjih tednih odprl številna vprašanja o dobrobiti živali, delu veterinarske inšpekcije ter odgovornosti tistih, ki bi morali nepravilnosti pravočasno zaznati.

Na kmetiji zaposlenega na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Marjana Špura so inšpektorji našli pet poginulih govedi, še tri živali pa so bile v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju.

Pozneje so v javnost prišle še podrobnosti o razmerah v hlevu. Poginula goveda naj bi ležala pod debelo plastjo gnoja, pri živih živalih pa naj bi ugotovili močno preraščene parklje, poškodbe kože, vneta očesa in celo vrvi, vraščene v kožo.

Primer sprožil številne odzive

Primer je v naslednjih dneh sprožil vrsto odzivov. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota so za Sobotainfo potrdili, da je Špur njihov zaposleni in da strokovno deluje prav na področju živinoreje. Z njim so opravili razgovor, pozneje pa pojasnili, da ostaja zaposlen in da bodo o morebitnih nadaljnjih ukrepih odločali glede na ugotovitve pristojnih organov.

Oglasili so se tudi na ministrstvu za kmetijstvo, kjer so ravnanje ostro obsodili, primer pa je sprožil tudi širši izredni nadzor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Primer je dobil tudi politično razsežnost. Poslanka Resnice Katja Kokot je javno zahtevala izredno odpoved Špura, na sejmu Agra pa smo o dogodku vprašali tudi gospodarskega ministra Anžeta Logarja, ki je dejal, da mora biti pri takšnih ravnanjih kazen primerna dejanju.

Poslanec sprašuje, kako je mogoče, da skoraj dve leti ni bilo pregleda

Poslanec Svobode Tomaž Lah je na ministra Janeza Ciglerja Kralja naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z domnevnim mučenjem živali na kmetiji.

V uvodu je opozoril na prizore poginulih živali in hudega zanemarjanja ter primer primerjal s podobnim dogodkom na Koroškem.

Ministra med drugim sprašuje, kakšne ukrepe bo uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sprejela, da do takšnih primerov ne bi več prihajalo.

Posebej ga zanima tudi nadzor nad samo rejo.

»Kako je mogoče, da rejec že skoraj dve leti ni imel letnega pregleda?«

Lah želi izvedeti, v kateri fazi je postopek ukrepanja inšpekcije proti rejcu, po kakšnem ključu se posamezne reje sploh pregledujejo in kako pogosto pride posamezno gospodarstvo na vrsto. Opozoril je, da država za izvajanje pregledov namenja več milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Pod drobnogledom tudi cepljenje proti bolezni modrikastega jezika

Poslansko vprašanje se ne ustavlja zgolj pri stanju živali in delu inšpekcije. Lah izpostavlja tudi informacije, ki jih je 27. avgusta objavil Dnevnik in se nanašajo na cepljenje govedi proti bolezni modrikastega jezika.

Po navedbah, ki jih povzema poslanec, naj bi veterinarja, ki bi morala živali cepiti marca in aprila, cepivo izročila rejcu, pri tem pa naj sploh ne bi vstopila v hlev.

Še več, Lah v poslanskem vprašanju navaja očitek, da naj bi bil opravljen tudi nepravilni oziroma ponarejeni vnos v aplikacijo za spremljanje, poročanje in obveščanje o boleznih živali. 

Kot je zapisal, bi moral biti že podatek, da rejec veterinarja ne spusti v hlev in da je ta obdan z bodečo žico, »absolutno znak za alarm«.

So bile živali sploh cepljene?

Lah zato od ministra zahteva tudi odgovore o postopanju proti veterinarjema. Zanima ga, kdaj in kam je Uprava za varno hrano podala prijavo zaradi domnevne malomarnosti in ponarejanja podatkov ter kaj je bilo v prijavi zapisano.

Obenem postavlja dve dodatni vprašanji, ki bi lahko razkrili nove pomembne podrobnosti primera: ali je uprava preverila, ali so bile živali dejansko cepljene, in ali je veterinarska ambulanta za ta konkretni primer prejela povračilo stroškov cepljenja.

cepljenju, domnevno ponarejenem vnosu v aplikacijo in ogledu hleva smo se za dodatna pojasnila obrnili na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.