Kako naj se mesta prilagodijo podnebnim spremembam in hkrati ostanejo prijetna za življenje? O trajnostnem urbanem razvoju so danes v Kranju razpravljali predstavniki politike in stroke.
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je v Podjetniškem inkubatorju Kovačnica v Kranju pripravila razpravo o trajnostnem urbanem razvoju. Sodelovali so evropski poslanec Matjaž Nemec, kranjski župan Matjaž Rakovec, Žiga Malek z Biotehniške fakultete in direktorica Umanotere Gaja Brecelj.
Rakovec je spomnil, da se je Kranj leta 2021 pridružil evropski misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavil energetske prenove stavb in spremembe na področju prometa.
»Naš cilj je en avto na družino, a ob tem je nujen ustrezen mestni in lokalni promet,« je dejal.
Manj pozidave zelenih površin
Župan meni tudi, da bo treba spremeniti način širjenja mesta.
»Morali se bomo odločiti, da ne bomo več zidali na zelenih gozdnatih in kmetijskih območjih, morali bomo graditi v višino,« je poudaril. Ob tem je ocenil, da je v Kranju dovolj obstoječih neposeljenih stanovanjskih površin, zato priprava novih gradbenih površin, namenjenih stanovanjem ni vedno nujna.
Malek je opozoril, da Slovenija pri prilagajanju mest na podnebne spremembe z nekaterimi ukrepi zamuja. Med potrebnimi spremembami je navedel več dreves in manj pozidanih površin.
Evropski poslanec Matjaž Nemec je medtem poudaril pomen evropskih sredstev za zeleni prehod in Kranj izpostavil kot enega od slovenskih primerov dobrih praks.
Razprava se je dotaknila tudi ravnanja z odpadki. Rakovec se je zavzel za sežigalnico, v kateri bi predelovali odpadke iz vse Slovenije, direktorica Umanotere Gaja Brecelj pa je temu nasprotovala. Po njenem mnenju je rešitev predvsem zmanjševanje količine nastalih odpadkov in razvoj krožnega gospodarstva.
