Raziskovalec Jože Verbičopozarja, da suša in vročinski stres vse bolj ogrožata pridelavo krme, slovensko kmetijstvo pa se na podnebne spremembe premalo prilagaja.
Suša in vročinski stres vse bolj vplivata na pridelavo krme, njeno kakovost in posledično tudi na uspešnost živinoreje.
V oddaji AgriReveal – Razkrivamo resnični vpliv SKP na televiziji IDEA je bil gost Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Pogovor je bil namenjen intervenciji IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno, ki v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 povezuje raziskovalne in strokovne institucije ter spodbuja prenos novega znanja in rešitev v kmetijsko prakso.
Eden od projektov, ki se izvaja v okviru te intervencije, je ODEON Okoljsko, ekonomsko in družbeno odgovorna živinoreja, pri katerem sodeluje tudi Kmetijski inštitut Slovenije. Projekt je usmerjen v pridobivanje novega znanja in razvoj rešitev, ki lahko prispevajo k blaženju podnebnih sprememb ter prilagajanju slovenskega kmetijstva njihovim posledicam.
Suša spreminja tudi vrednost koruze
Ena od pomembnih raziskovalnih vsebin projekta so krmne rastline in vpliv neugodnih vremenskih razmer nanje.
Verbič pojasnjuje, da je pri koruzi veliko odvisno od tega, v kateri fazi rasti nastopi suša. Rastline lahko ostanejo nižje, storži se slabše razvijejo ali pa se sploh ne razvijejo.
»Koruza je v Sloveniji zelo pomembna krma, tudi z ekonomskega vidika.«
Kakovost koruzne silaže neposredno vpliva na uspešnost reje. Krma s slabšo energijsko vrednostjo in prebavljivostjo pomeni manjše zauživanje, posledično pa tudi nižjo mlečnost oziroma manjšo prirejo.
Ob tem opozarja tudi na nevarnost aflatoksinov, ki se lahko iz krme prenesejo v mleko in tako vplivajo na kakovost proizvoda ter ekonomiko kmetije.
Suha na pogled, a še vedno preveč vlažna
Poseben izziv pri koruzi, ki jo je prizadela suša, je določiti pravi čas za siliranje.
»Tudi če je koruza na pogled že popolnoma posušena, je zelo verjetno še vedno prevlažna, da bi jo lahko silirali.«
Slabše razviti storži pomenijo, da lahko rastlina kljub suhemu videzu v notranjosti stebla še vedno vsebuje veliko vode. Zato zgolj pogled na njivo ni vedno dovolj.
V takšnih primerih je pomembno preveriti vsebnost vode in suhe snovi. Prezgodaj pospravljena koruza lahko povzroči težave pri fermentaciji, prepozno spravljena pa se lahko ob odvzemu iz silosa hitreje kvari.
Pravilno krmljenje pomeni tudi manj emisij
Poznavanje energijske in beljakovinske vrednosti krme je po Verbičevih besedah ključno za pripravo ustreznih krmnih obrokov.
Če je v obroku preveč beljakovin, živali izločajo več dušika, kar pomeni tudi več emisij amonijaka. Z dobro načrtovanim obrokom pa je mogoče zmanjšati tudi količino nastalega metana.
»Metan ni samo toplogredni plin, za živinorejca pomeni izgubo energije iz sistema.«
V Sloveniji so se emisije metana na kilogram prirejenega mleka v zadnjih približno 30 letih zmanjšale z okoli 1,3 na dobrih 0,7 kilograma ekvivalenta ogljikovega dioksida.
Raziskave morajo priti do kmetov
Prav povezovanje raziskovalnih ustanov, svetovalcev in kmetijske prakse je eden od pomembnih poudarkov intervencije IRP 38.
Verbič poudarja, da rezultati raziskav ne smejo ostati zgolj pri meritvah, temveč morajo prinesti uporabne rešitve za kmetije.
»Če nekaj raziskujemo, moramo imeti v mislih, da bomo prišli do uporabne vrednosti, ki bo izboljšala uspešnost kmetovanja in prispevala tudi k varovanju okolja.«
V okviru projekta je predvidena tudi investicija v opremo, ki bo omogočala umetno povzročanje pomanjkanja vode. Raziskovalci bodo tako lahko posledice suše proučevali načrtno in ne le takrat, ko se ta dejansko pojavi.
Pri prenosu znanja pa Slovenija zaradi velikega števila manjših kmetij ostaja pred posebnim izzivom.
»Kmete pogosto podcenjujemo. Znanje iščejo po celem svetu, globalno, uporabljajo umetno inteligenco in raznorazne vire.«
Zato morajo po njegovem mnenju raziskovalne ustanove, šole, fakultete, svetovalne službe in kmetje delovati čim bolj povezano.
Pri prilagajanju smo še precej na začetku
Slovensko kmetijstvo je v preteklosti veliko pozornosti namenjalo zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, manj pa prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
»Na drugi strani smo zanemarjali prilagajanje podnebnim spremembam. Tam mislim, da se premalo dogaja. Marsikje smo še precej na začetku.«
Eden ključnih prihodnjih izzivov bo zato zagotoviti zanesljivo in cenovno konkurenčno pridelavo kakovostne krme tudi v vse bolj nepredvidljivih vremenskih razmerah.
Kot poudarja, je pri živalih v hlevih mogoče z različnimi ukrepi vsaj delno uravnavati razmere, medtem ko je krma na prostem neposredno izpostavljena vremenu.
Zato bodo pomembna vprašanja prihodnosti, katere krmne rastline gojiti, kako jih pridelovati in katere ukrepe uporabiti, da bodo pridelki kljub podnebnim spremembam dovolj zanesljivi.
*Video je nastal v okviru projekta AgriReveal.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
