Gorenjska ima Krvavec, Vogel in Kranjsko Goro, a tudi dolg seznam smučišč, na katerih so se žičnice v preteklosti ustavile. Nekatera so dobila novo življenje, drugje so smučanje zamenjale druge dejavnosti, na Kobli še vedno ostajajo sledovi preteklosti.
Še pred nekaj desetletji je bila smučarska ponudba na Gorenjskem precej bolj razpršena kot danes. Poleg velikih centrov so delovala številna manjša lokalna smučišča, razvoj turizma pa so zaznamovali tudi centri, kot so Kobla, Zelenica in Zatrnik.
Milejše zime, visoki stroški vzdrževanja in zastarele naprave so naredili svoje. Toda usoda nekdanjih smučišč je danes zelo različna.
Zelenica: Žičnic dokončno ni več
Eden najbolj očitnih primerov je Zelenica nad Ljubeljem. Smučišče je bilo nekoč dobro znano predvsem zaradi naravnega snega in dolge smučarske tradicije, žičniške naprave pa so se dokončno ustavile pred več kot desetletjem.
Stari stebri in druge naprave so kljub temu še dolgo ostali na pobočju. To se je spremenilo šele letos.
Občina Tržič je avgusta zaključila odstranitev dotrajanih nekdanjih žičniških naprav. Izkazalo se je, da so bili nekateri stebri in njihovi temelji v še slabšem stanju, kot je bilo videti na prvi pogled. Za odstranitev je občina namenila dobrih 29.000 evrov.
Načrtov za ponovno vzpostavitev klasičnega smučišča ni. Zelenica se namesto tega razvija kot gorniško središče. Območje obiskujejo pohodniki, turni smučarji in gorski kolesarji, pomembno vlogo ima Gorniški učni center. Med prihodnjimi nalogami sta izboljšanje plazovne varnosti in ureditev dostopne oziroma oskrbovalno-reševalne ceste do planinskega doma.
Kobla: Veliko smučišče je izginilo, spodnji del je oživel
Drugačna je zgodba Koble nad Bohinjsko Bistrico. Nekdaj pomembno bohinjsko smučišče že dolgo ne obratuje v nekdanjem obsegu, njegovo propadanje pa so spremljale velike napovedi o povsem novem smučarskem centru.
Pred več kot desetletjem je bil predstavljen projekt Bohinj 2864, ki naj bi območje nad Bohinjsko Bistrico spremenil v enega največjih slovenskih smučarskih centrov. Projekt se je zapletel predvsem pri zemljiščih in dovoljenjih, upravno sodišče pa je leta 2015 razveljavilo gradbeno dovoljenje.
Velikega novega smučišča do danes niso zgradili.
Je pa smučanje po desetletju premora ponovno zaživelo na najnižjem delu nekdanje Koble. Smučišče Kozji hrbet ima 440 metrov dolgo lahko progo in vlečnico z zmogljivostjo 800 smučarjev na uro ter je namenjeno predvsem družinam in začetnikom.
Gre torej za majhen oživljeni del nekdanjega smučarskega območja, ne pa za vrnitev Koble v nekdanji obliki.
Zatrnik se je vrnil
Med smučišča z zanimivo zgodovino sodi tudi Zatrnik nad Bledom. Nekdanji večji smučarski center je po propadu dolgo sameval, na pobočjih pa so ostali tudi sledovi stare žičniške infrastrukture.
V zadnjih letih so smučanje postopoma obudili. V sezoni 2025/26 so znova obratovale vlečnice Zajček, Medo in Bambi, urejene proge pa so namenjene predvsem otrokom in smučarjem začetnikom.
Zatrnik tako ni več mogoče šteti med povsem zapuščena smučišča. V precej manjšem obsegu kot nekoč se je vrnil na gorenjski smučarski zemljevid.
Tudi Stari vrh je bil eno sezono brez smučarjev
Kako hitro lahko smučišče pride na rob obstoja, kaže precej svež primer Starega vrha.
V sezoni 2024/25 naprave zaradi finančnih težav niso obratovale. Upravljavec in lastnici smučišča, občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane, so nato obdobje mirovanja izkoristili za finančno sanacijo in poravnavo obveznosti do upnikov.
V začetku leta 2026 so naprave ponovno zagnali. Smučarska sezona je trajala do začetka marca, upravljavec pa obiskovalce že vabi tudi v naslednjo zimo.
Stari vrh je tako za zdaj primer smučišča, ki se je po nevarnosti, da bi se pridružilo seznamu propadlih gorenjskih centrov, vendarle vrnilo.
Straža že več zim brez smučanja
Poseben primer je Straža nad Bledom. Smučišče zaradi svoje lege na nizki nadmorski višini močno občuti tople zime, izdelava umetnega snega pa je odvisna tudi od možnosti ohlajanja vode.
Smučarji so tam nazadnje smučali v sezoni 2019/20. Kasneje je obratovanje najprej preprečila epidemija, nato pa neugodne vremenske razmere.
Toda Straža ni zapuščena. Sedežnica in območje sta dobila izrazitejšo poletno vlogo, saj tam delujejo poletno sankališče in druge rekreacijske vsebine. Smučišče uradno še vedno ostaja del zimske ponudbe Bleda, čeprav je njegovo dejansko obratovanje vse težje odvisno od vremena.
S smučišč v celoletna središča
Primeri nekdanjih in začasno zaprtih gorenjskih smučišč kažejo različne poti. Zelenica se je od klasičnega žičniškega smučanja poslovila in se usmerila v gorništvo ter turno smučanje. Spodnji del Koble je ponovno zaživel kot majhno smučišče Kozji hrbet, medtem ko veliki načrti za smučarski center nad Bohinjsko Bistrico niso bili uresničeni.
Zatrnik se je po dolgem premoru vrnil v precej manjšem obsegu, Stari vrh pa je dokazal, da enoletno zaprtje še ne pomeni nujno konca smučišča.
Skupna težava predvsem nižje ležečih smučišč pa ostaja vse večja negotovost zimskih razmer. Prav zato se tudi tam, kjer žičniške naprave še stojijo, vse večji del razvoja seli k ponudbi, ki ni več odvisna samo od snega.
