Okoljevarstveniki opozarjajo, da predloga za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo v sedanji obliki ne bi smeli potrditi. Med največjimi težavami izpostavljajo varstvo voda, hrup, vplive na prebivalce in načrtovano tovorno postajo v Naklem.
Načrtovana nadgradnja železniške povezave med Ljubljano in Kranjem oziroma Naklim je znova pod drobnogledom okoljevarstvenikov.
V mednarodnem društvu Alpe Adria Green poudarjajo, da razvoju železniškega prometa ne nasprotujejo, vendar menijo, da predlog uredbe o državnem prostorskem načrtu v sedanji obliki ne daje dovolj konkretnih odgovorov na nekatera ključna vprašanja.
Gre za nadaljevanje pomislekov, ki jih je Alpe Adria Green izpostavil že leta 2024 ob javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta.
Takrat so med drugim zahtevali ponovno preveritev možnosti, da bi bila nova proga za mednarodni potniški in tovorni promet umeščena ob avtocesto Ljubljana–Jesenice, obstoječa povezava skozi Medvode, Škofjo Loko in Kranj pa bi bila namenjena predvsem lokalnemu oziroma primestnemu prometu.
Premalo odgovorov glede vode in hrupa
Eden glavnih aktualnih očitkov se nanaša na varstvo voda. Po mnenju Alpe Adria Green bi moralo biti za posamezne odseke bistveno natančneje določeno, kje proga posega na vodovarstvena območja, kakšna je ranljivost vodonosnikov in kakšna tveganja predstavljajo gradnja, izkopi, odvodnjavanje ter morebitna izlitja nevarnih snovi.
Podobno opozarjajo pri hrupu. Menijo, da mora biti presoja narejena na podlagi realnih napovedi števila potniških in tovornih vlakov podnevi in ponoči, njihovih hitrosti in dolžin ter števila ljudi, ki bodo hrupu izpostavljeni. Protihrupni ukrepi bi morali biti po njihovem mnenju jasno določeni že v projektu, ne šele v kasnejših fazah.
Posebej problematična tovorna postaja v Naklem
Za Gorenjsko je pomemben predvsem pomislek glede načrtovane tovorne postaje v Naklem. Alpe Adria Green opozarja, da premik tovorne postaje iz Struževega v Naklo pomeni dovolj veliko spremembo, da bi morala biti zanjo izdelana posebna presoja vplivov.
Ta bi morala med drugim pokazati posledice za okoliške prebivalce, hrup, kakovost zraka, kmetijska zemljišča, vode, nočni režim in prometno varnost.
Kaj se je po javni razgrnitvi spremenilo?
Alpe Adria Green problematizira tudi preglednost postopka. Če je bil projekt po javni razgrnitvi bistveno spremenjen, bi moralo biti po njihovem mnenju javnosti jasno predstavljeno, kaj je drugače in kakšne posledice imajo spremembe.
Že leta 2024 so opozarjali tudi na način vključevanja javnosti in zatrjevali, da prebivalci niso bili ustrezno obveščeni o spremenjeni trasi.
Alpe Adria Green zato zahteva dopolnitev strokovnih podlag o vodah, hrupu, variantah in skupnih vplivih projekta, posebno presojo tovorne postaje v Naklem ter ponovno sodelovanje javnosti pri pomembnejših spremembah. Če tega ne bo, po njihovem mnenju uredbe za nadgradnjo proge Ljubljana–Kranj/Naklo ne bi smeli sprejeti.
