Od Brda pri Kranju in Jošta do Blejskega jezera, Tamarja in Jezerskega – to so poti, na katerih Gorenjci najpogosteje nabirajo rekreativne kilometre.
Ko govorimo o rekreaciji na Gorenjskem, izbire skoraj ni mogoče prešteti. Julijske Alpe, Karavanke, Sorško polje, številne doline in jezera ponujajo nešteto možnosti za tek, kolesarjenje in rolanje. Kljub temu pa se med rekreativci vedno znova ponavljajo iste poti. To niso nujno najlepše trase, temveč tiste, ki zaradi dobre podlage, primerne dolžine, prometne varnosti ali razgledov privabljajo največ obiskovalcev.
Prav zato jih redno uporabljajo tudi športni klubi, na posameznih odsekih pa potekajo treningi in občasno tudi rekreativne prireditve.
Ena najbolj prepoznavnih tekaških lokacij ostaja Brdo pri Kranju. Zanimivo je, da tam pravzaprav ne obstaja ena sama tekaška proga. Območje prepleta več deset kilometrov gozdnih in makadamskih poti, zato si vsak tekač lahko sestavi svojo traso. Nekateri odtečejo le tri ali štiri kilometre, drugi poti podaljšajo proti Bobovku ali Predosljam in hitro naberejo deset ali več kilometrov. Zaradi sence in dobre podlage je Brdo priljubljeno v vseh letnih časih, pogosto pa tam trenirajo tudi atleti in triatlonci.
Podobno velja za okolico Blejskega jezera, kjer je skoraj šest kilometrov dolg krog že dolga leta ena najbolj obiskanih tekaških poti v Sloveniji. Čeprav privablja predvsem turiste, ga domačini uporabljajo za hitrejše treninge in večerne teke, saj ravninska trasa omogoča enakomeren tempo.
Med cestnimi kolesarji ima skoraj kultni status cesta proti Jezerskemu. Iz Kranja vodi skozi Preddvor do Zgornjega Jezerskega, pri čemer ponuja ravno prav dolg in enakomeren vzpon, da predstavlja odličen trening tako za začetnike kot izkušene kolesarje. Ob lepih vikendih je na tej cesti mogoče srečati več sto kolesarjev, zato jo številni označujejo za eno najbolj priljubljenih kolesarskih smeri v severni Sloveniji.
Jošt izredno priljubljen tako za kolesarje, kot pohodnike
Če obstaja vzpon, na katerem skoraj vsak gorenjski kolesar ali tekač vsaj občasno preveri svojo pripravljenost, je to Sveti Jošt nad Kranjem. Dobrih šest kilometrov dolg vzpon s približno 500 metri višinske razlike velja za neuradni rekreativni kronometer. Mnogi svoje dosežke primerjajo v športnih aplikacijah, zato je Jošt eden najbolj obiskanih segmentov med gorenjskimi športniki.
Nekoliko drugačno zgodbo piše Jamnik, ki ga večina pozna po razglednici s cerkvico v ozadju Julijskih Alp. Prav zaradi razgledov je cesta iz Krope ali Besnice postala skoraj obvezna postaja številnih sobotnih in nedeljskih kolesarskih izletov. Marsikdo se tam ustavi zgolj za fotografijo, nato pa pot nadaljuje proti Dražgošam ali naprej proti Škofji Loki.
Na zahodnem delu Gorenjske med najbolj obiskanimi potmi izstopa povezava med Kranjsko Goro, Planico in Tamarjem. Asfaltirana cesta proti Planici in naprej do planinskega doma v Tamarju je priljubljena med tekači, pohodniki in družinami s kolesi. Zaradi izjemnega alpskega okolja jo mnogi uvrščajo med najlepše rekreativne poti v Sloveniji.
Ravninska podlaga odlična za kolesarje in rolkarje
Za nekoliko manj zahtevno rekreacijo se številni odločijo za Sorško polje, kjer povezujejo Kranj, Žabnico in Škofjo Loko. Gre za skoraj povsem ravninske ceste z razmeroma malo prometa, zato so priljubljene med rekreativnimi kolesarji, vse pogosteje pa tudi med rolarji. Podobno velja za povezavo med Kranjem in Šenčurjem, ki je zaradi kakovostnega asfalta primerna za različne oblike rekreacije.
Na Gorenjskem je težko določiti eno samo najbolj priljubljeno traso, saj ima skoraj vsaka dolina ali občina svojo rekreativno klasiko. Na Bledu prevladuje krog okoli jezera, v Bohinju poti ob jezeru in proti Ukancu, v Radovni mirna cesta skozi dolino, v okolici Tržiča vzponi proti Ljubelju in Košuti, na Loškem pa poti proti Lubniku in skozi Selško ter Poljansko dolino.
Skupno vsem tem potem je, da jih ljudje ne uporabljajo le občasno. Postale so del vsakdana številnih Gorenjk in Gorenjcev. Nekateri po njih nabirajo prve rekreativne kilometre, drugi trenirajo za maratone ali kolesarske vzpone, tretji pa se nanje odpravijo zgolj zato, da za uro ali dve pobegnejo od vsakodnevnega tempa življenja. Prav zato so te trase že dolgo več kot le poti – postale so del gorenjske športne identitete.
