Triglavski ledenik tik pred izginotjem: »Pred našimi očmi izginjajo še zadnji kosi ledu«

Triglavski ledenik v Julijskih Alpah je zmanjšan na posamezne ostanke ledu in je tik pred izginotjem. Glede na stanje ob koncu avgusta je zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki izginili že do konca letošnje talilne sezone, so za STA pojasnili raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 

»Po 80 letih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Posnetki zadnjih tednov kažejo, da pred našimi očmi izginjajo še zadnji kosi ledu,« je pojasnil Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 

Kombinacija skromne snežne odeje, njenega zelo zgodnjega izginotja in izjemno visokih poletnih temperatur bo po njegovih besedah za preostali led odločilna. 

»Zelo verjetno bomo do konca talilne sezone ostali brez ledu na območju, ki ga že generacije poznamo kot Triglavski ledenik,« je dodal. 

Tudi Ledenik pod Skuto, ki se nahaja v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krči in je letos razpadel na več ločenih ledenih zaplat.

Neugodna snežna sezona

Letošnja snežna sezona je bila za preostanka obeh ledenikov še posebej neugodna. Največja skupna višina snežne odeje na Kredarici je v sezoni 2025-2026 dosegla le 220 centimetrov, medtem ko povprečje obdobja 1991-2020 znaša 374 centimetrov. 

Zadnji dan s snežno odejo je bil že 31. maja, medtem ko je bilo v obdobju 1991-2020 1. junija na Kredarici v povprečju še približno meter in pol snega. Led je bil zato neposrednemu taljenju izpostavljen zelo zgodaj in bistveno dlje kot v preteklosti. 

Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo v inštitutu. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje snežne odeje, sneg spomladi izgine prej, vse več hladne polovice leta pa spremljajo obdobja s temperaturami nad lediščem. 

Na meteorološki postaji Kredarica je bila srednja letna temperatura zraka v obdobju 1955-1999 praviloma pod lediščem. Od leta 2011 je bila nad njim že desetkrat, neprekinjeno že od leta 2022. 

»Triglavski ledenik je izjemen primer, ki kaže pomen dolgoročnih znanstvenih opazovanj. Če bi imeli zgolj današnjo meritev, bi zaključili, da je ledu zelo malo, ker pa imamo za seboj osem desetletij sistematičnih meritev in dokumentiranja, lahko pokažemo dolgoročen potek njegovega krčenja in ga povežemo s podnebnimi spremembami. Vrednost tega raziskovalnega niza bo pomembna tudi, ko ledenika na površju ne bo več,« je poudaril predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Matija Zorn.

Novi podatki o starosti ledu

Prav v času skorajšnjega izginotja slovenskih površinskih ledenih teles so raziskovalci pridobili tudi nove podatke o starosti njunega ledu. Leta 2023 so na Triglavskem ledeniku in Ledeniku pod Skuto izvrtali ledena jedra in njihovo starost preučevali s pomočjo okoljskih sledil in izotopskih analiz. 

Rezultati, avgusta letos objavljeni v prednatisu prestižne revije The Cryosphere, kažejo, da je bil led pod globino enega metra starejši od 70 let, hkrati pa, da najmanj od začetka 60. let 20. stoletja ni bilo več dolgoročnega kopičenja ledu. Še bistveno dlje v preteklost segajo podatki, ki jih je Triglavski ledenik zapustil na kamninski podlagi. 

Ko se je led umikal, so raziskovalci na sveže razgaljenem, ledeniško obrušenem apnencu odkrili tanke podledeniške karbonatne skorje. Nastajale so med ledenikom in kamninsko podlago ter so stare od 1000 pa do več kot 20.000 let.

Najstarejše datacije tako segajo v čas zadnjega viška poledenitev. Ker so tako tanke karbonatne skorje po razkritju izpostavljene raztapljanju in preperevanju, njihova ohranjenost močno podpira razlago, da je bil ta del triglavskega pogorja z ledom zaščiten večji del holocena. 

»Z umikanjem Triglavskega ledenika se ne razkriva samo gola kamninska podlaga, temveč tudi zapis njegove precej starejše zgodovine. Podledeniške karbonatne skorje so nastale pod ledom, njihove datacije pa segajo vse do zadnje ledene dobe. Gre za zelo krhke tvorbe, ki hitro razpadejo, če niso prekrite z ledom. Njihova starost kaže, da jih je led varoval zelo dolgo,« je pojasnil vodja oddelka za geoznanost na geografskem inštitutu Matej Lipar.

Osemdeset let spremljanja ledenika

Po navedbah inštituta ima sicer leto 2026 za slovensko raziskovanje ledenikov poseben pomen, saj mineva 80 let od začetka sistematičnega spremljanja Triglavskega ledenika. 

Redne meritve so se začele leta 1946, ko je njegova površina merila približno 14 hektarjev. Prve uradne meritve Ledenika pod Skuto so sledile leta 1948, neuradna opazovanja pa so bila opravljena že dve leti prej. Izginotje površinskih ledenih teles pa ne pomeni konca raziskovanja slovenske kriosfere. 

Raziskovalna pozornost se vse bolj usmerja v visokogorske kraške jame, kjer so ponekod ohranjene več metrov debele plasti stalnega ledu. V Sloveniji je znanih več kot 200 jam z ledom. 

Na Geografskem inštitutu zato v okviru raziskovalnega projekta, poimenovanega Podpora rekonstrukciji holocenskega podnebja z visokoločljivimi kriosferskimi podatki iz kraških ledenih jam v Sloveniji, raziskujejo led v izbranih ledenih jamah. 

Med osrednjimi raziskovalnimi območji so Snežna jama na Raduhi, Velika ledena jama v Paradani na Trnovskem gozdu, Ivačičeva jama v triglavskem pogorju ter Ledena jama pri planini Viševnik v okolici Pršivca. 

»V ledenih jamah so ohranjene več metrov debele plasti ledu, ki hranijo podatke o podnebnih in okoljskih razmerah v preteklosti. Toda tudi prostornina jamskega ledu se zmanjšuje, zato je čas za njegovo dokumentiranje, vzorčenje in analize omejen. Kar danes še lahko izmerimo in shranimo, čez nekaj desetletij morda ne bo več obstajalo,« je izpostavil vodja raziskovalnih projektov na temo ledenikov in ledenih jam na geografskem inštitutu Jure Tičar.