Grški mediji letošnje poletje skoraj vsak teden poročajo o nenavadnih prebivalcih morja – od strupenih napihovalk do morskih psov, posnetih tik ob obali. Za turiste se zato postavlja vprašanje: postajajjo grška morja nevarnejša?
Če ste letošnje poletje spremljali grške medije, bi lahko dobili vtis, da se z grškimi morji dogaja nekaj nenavadnega. Junija so se vrstili posnetki morskih psov, sledila so opozorila pred tujerodnimi ribami, predvsem strupeno napihovalko, julija pa je tema postala celo vprašanje javnega zdravja.
Toda podatki kažejo precej bolj zanimivo in manj dramatično zgodbo: grška morja se zaradi podnebnih in ekoloških sprememb dejansko spreminjajo, toda največji problem niso morski psi.
Veliko resnejše je širjenje tujerodnih vrst, ki prihajajo iz toplejšega Rdečega morja in se zaradi vse ugodnejših razmer širijo po Sredozemlju.
Grčija plačuje ribičem za odstranjevanje napihovalk
Najbolj očiten primer je riba, ki ji Grki pravijo lagokefalos – srebrnoproga napihovalka oziroma Lagocephalus sceleratus.
Grški časnik Kathimerini je 10. junija poročal, da se je riba, ki je bila še pred leti v Grčiji povezana predvsem s Kreto in Dodekanezom, pojavila tudi ob obalah Atike in južne Evije. Njeno prisotnost so zabeležili pri Palaia Fokaia, Saronidi in Varkizi ter pri Eretriji, Lefkantiju in Bourtziju na Eviji.
Konec julija je grški javni medij ERTNews poročal še o tretji uradni najdbi te vrste na območju Tesprotije ob Jonskem morju.
Profesionalni ribič je 27. julija primerek ujel pri Syvoti – kraju, ki ga dobro poznajo tudi številni turisti, ki dopustujejo na jonski strani Grčije. Prejšnja uradna zapisa s tega območja sta bila iz let 2012 in 2017.
Da ne gre samo za zanimivost poletne sezone, najbolje kaže odziv grške države. Ministrstvo za kmetijski razvoj in prehrano je 29. junija aktiviralo 1,5 milijona evrov vreden pilotni program za zmanjševanje populacije napihovalke na Kreti in v južnem Egeju.
Profesionalni ribiči lahko za ciljni izlov prejmejo do 5,33 evra za kilogram. Ministrstvo vrsto izrecno opisuje kot invazivno in kot grožnjo morski biotski raznovrstnosti, ekosistemu, ribolovu in prihodkom ribičev.
Od kod sploh prihajajo te »tropske« ribe?
Izraz tropske ribe je nekoliko poenostavljen. Napihovalka ni priplavala v Grčijo neposredno iz nekega oddaljenega oceana.
Gre za tako imenovano lesepsko selitev: organizmi iz Rdečega morja vstopajo v Sredozemsko morje skozi Sueški prekop.
Grška nacionalna organizacija za javno zdravje navaja, da je bila napihovalka v grških vodah prvič zabeležena leta 2005, danes pa ima ustaljene populacije v večjem delu vzhodnega Sredozemlja. Najdbe segajo že v osrednje in zahodno Sredozemlje ter celo do Jadrana in območja Gibraltarja.
Pomemben del zgodbe so tudi vse toplejše vode. ERTNews je junija v obsežnem poročilu o spremembah v grških morjih opozoril, da širjenje tujerodnih vrst spremljajo spremembe temperature morja in da nove vrste vplivajo tako na ribolov kot na ravnotežje morskih ekosistemov.
Napihovalka pri tem ni edini prišlek. CNN Greece je junija ob sklicevanju na raziskovalko grškega centra za raziskovanje morja poročal, da je v grških vodah prisotnih že več kot 250 tujerodnih vrst. Med bolj prepoznavnimi so poleg napihovalke tudi plamenke.
Napihovalka je res nevarna – predvsem če jo pojemo
Pri opozorilih pred napihovalko vendarle ni vse medijski hrup. Riba vsebuje tetrodotoksin, zelo močan nevrotoksin. Evropska pravila prepovedujejo dajanje rib iz te družine na trg, grški center za raziskovanje morja pa opozarja, da se toksin z običajnim kuhanjem ali pečenjem ne uniči dovolj učinkovito in da zanj ni posebnega protistrupa.
Največje tveganje je zato zaužitje ribe.
Poleg tega ima ta riba izredno močne čeljusti in zobe, zato lahko ugriz povzroči resno mehansko poškodbo, krvavitev in poškodbo tkiva.
V primeru ugriza strokovnjaki svetujejo razkuževanje rane, zaustavitev krvavitve, sterilno zaščito in čimprejšnjo zdravniško pomoč, med drugim zaradi ocene potrebe po zaščiti proti tetanusu.
Toda zgodbe o »napadih« na kopalce so bile tudi napihnjene
Prav pri tem se pokaže, kako previdno je treba brati nekatere poletne naslove. Sredi junija se je po številnih grških spletnih straneh razširila zgodba, da naj bi napihovalka na plaži v Varkizi ugriznila starejšo kopalko tako močno, da je potrebovala šivanje. Dogodek ni bil potrjen.
Občina Vari–Voula–Vouliagmeni je 17. junija sporočila, da je preverila informacije pri pristojni pristaniški upravi, lokalnih zdravstvenih ustanovah, civilni zaščiti in drugih službah ter da nobena pristojna institucija ni zabeležila ali potrdila domnevnega dogodka.
Grški center za raziskovanje morja je nekaj dni pozneje posegel v javno razpravo in zapisal, da se odziva zaradi »plazu« poročil o napihovalki in njeni domnevni nevarnosti. Namen njihovega opozorila je bil prav preprečiti pretiravanje in neupravičeno paniko.
Tudi ERTNews je objavil pogovor z ihtiologom pod zelo pomenljivim naslovom, da je okoli napihovalk prisotnega precej »strašenja«.
Kaj pa morski psi? Posnetkov je več, dokazov o večjem številu pa ne
Druga velika zgodba grškega poletja 2026 so morski psi. Junija so po družbenih omrežjih in medijih krožili posnetki iz različnih delov države, tudi razmeroma blizu obale. ERTNews je 6. junija poročal o zaskrbljenosti zaradi njihove »povečane prisotnosti«.
Toda v istem prispevku so strokovnjaki povedali nekaj bistveno pomembnejšega: ni dokazov, da se je populacija morskih psov v grških morjih povečala.
Yiannis Batzakas, izredni profesor ihtiologije na Univerzi v Egeju, je za ERTNews povedal, da morski psi »niso prišli zdaj, bili so vedno tukaj«.
Po njegovih besedah lahko na pogostost opažanj vpliva sezona in približevanje obali, vtis nenadnega povečanja pa močno povečujejo mobilni telefoni in družbena omrežja. Razpoložljivi podatki po njegovih besedah kažejo prej upad kot rast populacij.
Danes ima skoraj vsak kopalec ali ribič v žepu kamero, nad plažami letijo droni, zanimiv posnetek pa se v nekaj urah razširi po vsej državi. Več posnetkov zato še ne pomeni več živali.
Raziskava, ki ruši mite
Zanimivo je, da je prav ob koncu letošnjega poletja izšla ena najobsežnejših analiz morskih psov in skatov v grških vodah.
Študija, objavljena 20. avgusta v znanstveni reviji Fishes, je zbrala 5596 prostorsko opredeljenih zapisov iz obdobja 1942–2025. Po preverjanju podatkov so raziskovalci potrdili prisotnost 62 vrst hrustančnic – 33 vrst morskih psov, 28 vrst skatov in ene vrste himere.
Grški Kathimerini je 22. avgusta rezultate predstavil prav kot raziskavo, ki ruši mite, nastale ob letošnjih opažanjih. Morski psi in skati niso novost v grških vodah, ampak so del tamkajšnjega morskega ekosistema že od nekdaj.
Paradoks je torej, da se v medijih morda zdi, kot da je morskih psov vedno več, medtem ko so z vidika varstva narave številne njihove populacije v precej slabšem položaju.
