V delu Rovov pod starim Kranjem deluje Info center SOS Proteus, ki obiskovalcem predstavlja človeško ribico ter pomen njenega varovanja in čistih podzemnih voda.
V kranjskem podzemlju je pred nekaj leti svoje mesto dobila prav posebna vsebina. V Info centru SOS Proteus lahko obiskovalci od blizu spoznajo človeško ribico in delo raziskovalcev, ki se v Kranju z njo ukvarjajo že 65 let.
Na ogled so med drugim človeške ribice, ki so jih visoke podzemne vode odnesle na površje in bi brez pomoči poginile, ter živali, vzgojene v kranjskem laboratoriju. Živali torej niso odvzete iz naravnega okolja samo zato, da bi postale turistična zanimivost.
Vse se je začelo z laboratorijem Tular
Zgodba centra je neposredno povezana z Jamskim laboratorijem Tular, ki se nahaja v rovih pod Stražiščem. Ustanovil ga je biolog Marko Aljančič, raziskovanje pa danes nadaljuje njegov sin Gregor Aljančič, vodja Zavoda Jamski laboratorij Tular.
Laboratorij kot tak še vedno obstaja in deluje ločeno od Info centra SOS Proteus. Prav raziskovalno delo, ki poteka v njem, je bilo podlaga za nastanek centra, prek katerega so spoznanja raziskovalcev postala dostopna tudi širši javnosti.
Marko Aljančič je že zelo zgodaj zagovarjal raziskovanje živali predvsem z opazovanjem njihovega vedenja in brez nepotrebnih posegov vanje. Po institucionalnih spremembah leta 1976, ko je bil laboratorij umaknjen izpod okrilja Ljubljanske univerze, bi se zgodba laboratorija skoraj končala, vendar se je delo nadaljevalo zasebno in v veliki meri prostovoljno.
»Mesto Kranj je pravzaprav postalo eno od mednarodnih središč raziskovanja in varstva človeške ribice,« je ob predstavitvi poudaril Gregor Aljančič.
Dolgotrajno raziskovanje je še posebej pomembno pri živali, ki lahko živi izjemno dolgo. Nekatere človeške ribice so v kranjskem laboratoriju že 65 let, raziskovalci pa njihovo življenjsko dobo ocenjujejo na okoli sto let ali celo več.
Od raziskovanja do Info centra
Info center je nastal tudi ob iskanju novih vsebin za kranjsko podzemlje. Mestna občina Kranj in laboratorij sta se povezala v javno-zasebno partnerstvo. Občina je zagotovila začetna sredstva za ureditev in nakup opreme, prihodki od vstopnin pa so namenjeni delovanju laboratorija in nadaljevanju raziskovalnega dela.
»Ko smo iskali priložnosti, kako bi še popestrili obisk rovov, smo skupaj prišli do ideje, da bi naredili javno-zasebno partnerstvo,« je pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec. Občina je po njegovih besedah zagotovila osnovna sredstva za opremo, danes pa sistem deluje tako, da se raziskovanje financira tudi z vstopninami.
Center temelji na štirih med seboj povezanih področjih: raziskovanju, varstvu človeške ribice, izobraževanju javnosti in trajnostnem turizmu. Raziskovalci so želeli človeško ribico predstaviti drugače kot v klasičnih turističnih prikazih – brez lovljenja živali v jamah zgolj zato, da bi jih lahko pokazali obiskovalcem.
Rešene živali dobijo novo priložnost
Pomemben del njihovega dela je zatočišče za človeške ribice, ki jih podzemne vode ob poplavah odnesejo na površje. Tam so izpostavljene svetlobi, izsušitvi, plenilcem, poškodbam in okužbam. V Kranju jih pregledajo, po potrebi zdravijo in poskušajo vrniti v naravo. Nekatere od rešenih živali pa danes obiskovalci lahko vidijo v Info centru.
Tudi sam ogled je del raziskovalnega dela. Človeška ribica kljub zakrnelim očem zaznava svetlobo, občutljiva pa je tudi na tresljaje. Raziskovalci zato spremljajo, kako prisotnost obiskovalcev vpliva na njeno vedenje in koliko časa potrebuje, da se po obisku ponovno umiri.
»Ne želimo posegati v same izvire in tiste populacije, ampak uporabljamo samo tiste živali, ki so izgubljene za naravo,« je bistvo pristopa opisal Aljančič. Kot je dodal, želijo s centrom dati zgled tudi drugim turističnim jamam in pokazati drugačen model trajnostnega turizma.
Človeška ribica je predvsem zgodba o vodi
Končni namen centra tako presega varovanje ene živalske vrste. Človeška ribica je simbol občutljivega podzemnega sveta in pokazatelj stanja voda, od katerih smo odvisni tudi ljudje. V Sloveniji namreč kar 99 odstotkov pitne vode pridobimo iz podzemnih virov.
Prav zato ima pomembno vlogo izobraževanje. Skupine v centru so praviloma majhne, velik poudarek pa namenjajo šolarjem.
»Največ bomo dosegli, če bodo šolarji o tem slišali. Vsaka generacija posebej mora to slišati od malega, da potem skozi življenje lahko ravna in pomaga najti neko rešitev,« je poudaril Aljančič.
Info center SOS Proteus tako ni nadomestil Jamskega laboratorija Tular. Laboratorij ostaja raziskovalno jedro zgodbe, center v kranjskem podzemlju pa je njegov stik z javnostjo – prostor, kjer lahko obiskovalci vidijo rezultate desetletij raziskovanja in hkrati spoznajo, zakaj je prihodnost človeške ribice tesno povezana tudi s kakovostjo vode, ki jo pijemo.
