Nova analiza kaže, da je bilo med 1. junijem in 10. avgustom v štirih slovenskih mestih več potrebe po hlajenju kot v enako dolgih obdobjih zadnjih petih let.
Letošnje poletje je bilo z vidika hlajenja domov zahtevnejše od prejšnjih. Analiza, ki temelji na podnebnih podatkih platforme Open-Meteo, je pokazala, da je bilo med 1. junijem in 10. avgustom 2026 v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Celju zabeleženih več hladilnih stopinjskih dni kot v katerem koli enako dolgem obdobju v prejšnjih petih letih.
Hladilni stopinjski dnevi oziroma CDD so kazalnik, ki sešteva temperaturni presežek nad referenčnim pragom 24 stopinj Celzija. Višja vrednost tako pomeni večjo potencialno potrebo po hlajenju prostorov.
Povprečje štirih opazovanih mest je letos doseglo 83,9 CDD. To je 67 odstotkov več kot v doslej najtoplejšem primerljivem obdobju leta 2022, ko je povprečje znašalo 50,1 CDD, ter 2,4-krat več od petletnega povprečja.
Najbolj izstopala Nova Gorica
Najvišjo vrednost je dosegla Nova Gorica, kjer so zabeležili 167,2 CDD. V primerjavi z njenim prejšnjim rekordom iz leta 2022, ko je vrednost znašala 103,3, gre za 62-odstotno rast.
Ljubljana je letos dosegla 47,9 CDD, Maribor 69,8, Celje pa 50,7.
Razlika med Novo Gorico in Ljubljano je bila tako velika. Nova Gorica je imela v opazovanem obdobju približno 3,5-krat več hladilnih stopinjskih dni kot prestolnica.
Koliko bi lahko stalo hlajenje?
Za lažjo predstavo so izračunali tudi, koliko bi lahko v posameznih mestih stalo hlajenje doma s klimatsko napravo.
Pri izračunu so uporabili primer priljubljene klimatske naprave iz osnovnega cenovnega razreda ter upoštevali ceno električne energije 0,2121 evra na kilovatno uro.
Ob predpostavki, da bi klimatska naprava delovala približno uro in pol glede na posamezen hladilni stopinjski dan, bi strošek med 1. junijem in 10. avgustom znašal:
- v Ljubljani 12,64 evra,
- v Mariboru 18,43 evra,
- v Celju 13,40 evra,
- v Novi Gorici 44,08 evra.
Največja razlika bi bila tako med Novo Gorico in Ljubljano – približno 31 evrov.
Ne gre za dejansko porabo gospodinjstev
Pri tem poudarjajo, da ne gre za meritev dejanske porabe posameznih gospodinjstev, temveč za ponazoritev, kako bi lahko podnebno obremenitev prevedli v strošek delovanja klimatske naprave ob določenih predpostavkah.
Dejanska poraba je namreč odvisna tudi od izolacije stavbe, velikosti prostorov, nastavitev klimatske naprave, časa uporabe in drugih dejavnikov.
Podatki tako kažejo predvsem na izrazito razliko med Primorsko in celinsko Slovenijo, pri čemer je bila potreba po hlajenju letos občutno večja kot v primerljivih obdobjih zadnjih let.
