FOTO in VIDEO: Debelost otrok kot alarm za zdravstvo

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je danes potekal posvet z naslovom »Zdravljenje otrok in mladostnikov z debelostjo – zagotavljanje dostopnosti in vzpostavitev regijskega centra v severovzhodni Sloveniji«. 

Posvet sta na pobudo državnega svetnika Davida Klobase soorganizirala Komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Dogodek sta vodili državna svetnica Monika Ažman in Polonca Truden Dobrin.

V uvodnem nagovoru je Monika Ažman predstavila tudi misli predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki se dogodka zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti osebno.

»Debelost otrok je resen in naraščajoč izziv«

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v video nagovoru opozoril, da debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji predstavlja resen javnozdravstveni problem.

Po podatkih iz leta 2021 se z debelostjo kot najtežjo obliko prekomerne telesne teže sooča približno pet do šest odstotkov otrok in mladostnikov. Ti otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja ter številnim psihosocialnim stiskam.

Ob tem je poudaril tudi težavo dostopnosti zdravljenja.

»Podpiramo vzpostavitev dodatnega regijskega centra v severovzhodni Sloveniji. Ne gre zgolj za novo institucijo, temveč za zagotavljanje enake dostopnosti do multidisciplinarne obravnave – pediatrične, prehranske, psihološke in kineziološke podpore – za vse otroke in njihove družine. Omogočiti želimo pravočasno in strokovno pomoč tam, kjer jo otroci in njihove družine dejansko potrebujejo. 

Današnji posvet razumem kot konkreten korak k temu cilju in kot spodbudo, da se ob podpori stroke, lokalnih skupnosti in odločevalcev ta pomembna pobuda tudi uresniči,« je poudaril Lotrič.

V Sloveniji deluje le en specializiran center

Trenutno v Sloveniji deluje le en specializiran center za celostno zdravljenje debelosti otrok in mladostnikov – v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični.

Za številne družine iz severovzhodne Slovenije to pomeni dolge poti in dodatne obremenitve, ki pogosto otežujejo redno vključevanje v programe zdravljenja.

Pomen multidisciplinarnega pristopa

Udeležence posveta je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar pozdravil tudi njen soprog Aleš Musar, ki se na področju preprečevanja debelosti otrok udejstvuje tudi na mednarodni ravni.

Poudaril je pomen strokovnega in multidisciplinarnega pristopa ter povezovanja različnih strokovnjakov. Izpostavil je tudi delo strokovne skupine »Skupaj za zdrav življenjski slog«, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje in združuje strokovnjake z različnih področij.

Skupina je nastala leta 2023 pred Vrhom soprog in soprogov evropskih voditeljev o problematiki otroške debelosti v Zagrebu, danes pa deluje kot strokovni 'think tank' pod vodstvom Mojce Gabrijelčič Blenkuš.

»Beseda strokovni je ključnega pomena. V skupini so strokovnjaki z visoko znanstveno integriteto in pogumom, da se javno uprejo, kadar poskušajo na področje stroke vdirati amaterizem, prehranske ideologije in komercialni interesi,« je poudaril Musar.

Ob tem je dodal, da je mnenje stroke jasno.

»Mnenje stroke je jasno – dodatni center je potreben tako zaradi obsega problematike kot zaradi bolj enakomerne geografske dostopnosti obravnave,« je dejal.

Debelost kot kronična bolezen

Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec je poudaril, da je debelost ena največjih javnozdravstvenih groženj prihodnjih desetletij.

Po njegovih besedah jo je treba obravnavati kot kronično bolezen, ne zgolj kot posledico življenjskega sloga. 

Otroci, ki debelost razvijejo že v mladosti, pogosto s to težavo vstopajo tudi v odraslo dobo, kar povečuje tveganje za kronične bolezni, slabšo kakovost življenja in večje breme za zdravstveni sistem.

Podobno je poudarila tudi generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije Vesna Marinko.

Pojasnila je, da na ministrstvu pripravljajo nov nacionalni program na področju prehrane in telesne dejavnosti za naslednje desetletje, katerega cilj je izboljšati prehranske navade ter spodbuditi več telesne aktivnosti med otroki in mladostniki.

Preventiva in zgodnje odkrivanje sta ključna

Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila stanje na področju preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike.

»Debelost je bolezen, ki je povezana z nastankom številnih drugih bolezni, hkrati pa predstavlja veliko breme za zdravstvene sisteme in kakovost življenja posameznikov,« je poudarila.

Poudarila je pomen preventivnega zdravstvenega varstva in programov, ki vključujejo otroke, mladostnike in njihove družine.

Kot enega večjih izzivov je navedla tudi dostopnost zdravstvene obravnave, saj je v Sloveniji še vedno več tisoč otrok brez izbranega osebnega zdravnika ali imenovanega šolskega zdravnika.

»Otroci si zaslužijo enako obravnavo, ne glede na poštno številko«

Izkušnje z zdravljenjem na sekundarni ravni je predstavila Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični.

Opozorila je, da debelost v otroštvu ni obrobna težava, temveč resen javnozdravstveni izziv.

»Zato mora biti tudi obravnava celostna in dolgotrajna ter vključevati tako podporo družinam in spremembe življenjskega sloga kot tudi sodobne terapevtske pristope, kadar so ti potrebni,« je dejala.

Ob tem je poudarila tudi pomen dostopnosti zdravstvene pomoči.

»Otroci in mladostniki v Sloveniji si zaslužijo enako obravnavo – ne glede na poštno številko.«

Pomembna je tudi vloga družine

Pogled terciarne ravni zdravljenja je predstavil Primož Kotnik s Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

»Nujno je, da zdravljenje omogočimo tistim otrokom in mladostnikom, ki ga dejansko potrebujejo,« je poudaril.

Kot ključne elemente zdravega življenjskega sloga je izpostavil uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost, ustrezno higieno spanja ter aktivno sodelovanje družine in šole.

Pomanjkanje pediatrov otežuje dostop do zdravljenja

Na kadrovske izzive v primarni pediatriji sta opozorili pediatrinji Katja Dejak Gornik in Marija Burnik.

»Če želimo dolgoročno ohraniti dostopno in kakovostno primarno pediatrično varstvo, moramo sistemsko slediti dejanskim potrebam na terenu ter pravočasno vlagati v kader,« sta poudarili.

Pobuda za nov center v Sveti Trojici

Vizijo regijskega centra za zdravljenje debelosti otrok in mladostnikov v severovzhodni Sloveniji je predstavil državni svetnik in župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa.

Po njegovih besedah bi lahko center zaživel prav v Sveti Trojici, ki je dobro dostopna iz Maribora, Ptuja in Murske Sobote.

»Zdravljenje debelosti ni zgolj medicinski proces, temveč celostna obravnava, ki vključuje gibanje, spremembo življenjskega sloga in podporno okolje za zdrave navade,« je poudaril.

Kot eno izmed možnosti je omenil tudi uporabo praznega samostanskega kompleksa v središču kraja.

»Če želimo spreminjati stvari, moramo razprave pretvoriti v odločitve,« je dejal.

Izkušnje iz prve roke

O stanju v Pomurju je spregovorila pediatrinja Bernarda Vogrin, ki dela v Ambulanti za otroke in šolarje Pedenjped v Lenartu. 

Izzivi zdravljenja debelosti otrok in mladostnikov v severovzhodni Sloveniji so veliki, zato je regijski center za zdravljenje debelosti otrok in mladostnikov več kot potreben.

Debelost otrok ni le zdravstveni, temveč tudi socialni problem

Na pomen obravnavane tematike za severovzhodno Slovenijo je opozorila tudi državna svetnica Jasmina Opec Vöröš.

Po njenem mnenju ima debelost pri otrocih poleg zdravstvenih tudi pomembne socialne in psihološke posledice.

»Debelost pri otrocih pogosto ni posledica njihovih individualnih odločitev, temveč okolja, v katerem živijo, zato ti otroci in njihove družine potrebujejo ustrezno podporo.«

Dodala je še:

»Dostopnost do celovite obravnave debelosti pri otrocih ni privilegij, temveč pravica vsakega otroka, ne glede na to, kje živi.«

Poziv h konkretnim korakom

Udeleženci posveta so se strinjali, da debelost otrok in mladostnikov zahteva celovit in usklajen pristop različnih strok ter boljšo regionalno dostopnost programov zdravljenja.

Posvet v državnem svetu je tako odprl pomembno razpravo o prihodnjih korakih za izboljšanje obravnave in dostopnosti zdravstvenih storitev za otroke in njihove družine po vsej Sloveniji.