Župan opozarja na to dejstvo, hkrati pa poziva k zaščiti kmetijskih zemljišč in naselij.
Skoraj dvesto občank in občanov se je v prostorih Mestne občine Kranj udeležilo predstavitve javne pobude za Državni prostorski načrt (DPN) za železniško povezavo med Ljubljano in Letališčem Jožeta Pučnika.
Razprava je pokazala, da projekt podpore načeloma ne izgublja, a odpira številna vprašanja glede trase.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo sta predstavila dve možni različici poteka proge na območju Mestne občine Kranj. Prva predvideva navezavo na obstoječo gorenjsko železniško progo z odcepom pri Drulovki, prek Save do Hrastij in naprej do letališča. Druga možnost bi se odcepila od železniške postaje Kranj proti Zlatemu polju, mimo Primskovega in Šenčurja do letališča.
Pobuda bo do 20. marca javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na portalu gov.si, kjer lahko javnost poda pripombe.
Skrb zaradi kmetijskih zemljišč in naselij
Razprava je bila živahna. Prisotni so izrazili predvsem pomisleke glede posegov na kmetijska zemljišča ter vplivov na strnjena stanovanjska naselja.
»Zavedam se, da gre šele za prve osnutke oziroma tako imenovano javno pobudo. Prepričan sem, da bo končna verzija izboljšana, popravljena,« je poudaril župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.
Ob tem je izpostavil več konkretnih dilem. Po njegovih besedah je problematično, da je ena izmed zarisov tras umeščena praktično prek zemljišča, kjer je predvidena gradnja Gorenjske regijske bolnišnice. Prav tako je opozoril na načrtovano povezavo mimo športnega parka, kjer občina načrtuje širitev.
Posebej skeptičen je do predvidenega 1,5 kilometra dolgega viadukta Primskovo.
»Nihče ne dvomi v to, da tako železniško povezavo potrebujemo in ji seveda ne nasprotujemo. Državni načrtovalci pa morajo upoštevati tako občinske kot državne projekte, ki so že načrtovani. Govorim o severni obvoznici, o že omenjeni bolnišnici, pa tudi drugih projektih na Zlatem polju,« je dejal Rakovec.
Poziv državi k hitri odločitvi
Župan je ob tem opozoril še na časovno dimenzijo projekta.
»Vsekakor menim, da se mora država čim prej odločiti o primerni trasi, saj bi v primeru daljšega čakanja na končno odločitev to še kako vplivalo tudi na razvoj mesta,« je dodal. Občina ob tem vztraja pri zaščiti kmetijskih površin in zmanjšanju vplivov na strnjena naselja. Kot je še poudaril, je ključno, da se načrtovalci čim bolj približajo avtocestnemu koridorju.
»Povsem jasno je, da je treba prisluhniti ljudem, ki na tem območju živijo. Zaščititi moramo kmetijska zemljišča in se v največji meri izogniti vplivom železnice v strnjenih stanovanjskih naseljih. Naš predlog je, da naj država premisli o taki prilagoditvi tako imenovane severne različice, ki se bo v največji meri približala avtocestnemu koridorju,« je še poudaril.
Po zaključku javne objave bodo sledile priprave samega državnega prostorskega načrta, ki bo prav tako predmet javne presoje.
