V kanjonu reke Kokre so danes vidni le še ostanki Jurjevega mlina, ki je več stoletij stal pod strmimi stenami sredi Kranja. Februarja 1915 je njegovo zgodovino končal skalni podor, ki naj bi bil posledica potresa.
Le nekaj minut hoje od Glavnega trga se ob Kokri skrivajo ostanki zgodbe, ki je številni Kranjčani ne poznajo. Na desnem bregu reke v je nekoč stal Jurjev mlin, eden od objektov, ki pričajo o tem, da kanjon Kokre v preteklosti ni bil le naravna posebnost, temveč tudi prostor gospodarske dejavnosti.
Hiša in mlin sta na tem mestu stala že v 18. stoletju, neposredno ob strmi steni kanjona. Mlin je pripadal družini Majdič, ime Jurjev mlin pa je dobil po Juriju Sircu, poljedelcu in prevozniku, ki ga je imel v najemu. Do mlina je bila skozi kanjon speljana tudi tovorna cesta.
Kokra je nekoč poganjala več mlinov
Moč reke Kokre so ljudje stoletja uporabljali za poganjanje mlinov in drugih obratov. V okolici Kranja so bili štirje mlini, na območju Peči pa sta že v 18. stoletju stala mlin in fužinica.
Jurjev mlin je več stoletij kljuboval reki in krušljivim stenam kanjona. Njegova lega je bila slikovita, vendar tudi nevarna.
Februarja 1915 je mlin uničil skalni podor
Februarja 1915 se je s strme stene odlomila velika količina skalovja. Podor je Jurjev mlin uničil in končal njegovo večstoletno zgodovino.
Z dogodkom je povezana tudi zgodba, ki se je ohranila v lokalnem izročilu. Po njej naj bi skalni podor sprožil potres oziroma tresenje tal, pod ruševinami mlina pa naj bi umrla družina, ki je takrat živela v objektu.
Teh navedb v pregledanih zgodovinskih virih in digitaliziranih časopisih iz tistega obdobja ni bilo mogoče potrditi. Uradni in domoznanski viri navajajo le, da je Jurjev mlin februarja 1915 uničil skalni podor, zato zgodba o potresu in smrtnih žrtvah ostaja nepotrjeno lokalno izročilo.
Po nesreči mlin ni bil obnovljen. Pot, ki je vodila do njega, se je zaradi materiala, ki se je krušil s strmih brežin, skozi leta postopoma zasipala, pozneje pa so jo večkrat obnovili.
Ostanki so vidni še danes
Več kot 110 let po skalnem podoru so ostanki Jurjevega mlina še vedno vidni ob sprehajalni poti skozi kanjon Kokre. Brez poznavanja zgodovine pa marsikateri obiskovalec ne ve, kaj je nekoč stalo med reko in strmo steno.
Kanjon je bil v preteklosti precej drugačen kot danes. Ob Kokri so poleg mlinov delovali tudi drugi obrati, leta 1900 pa so na desnem bregu odprli javno mestno kopališče. Danes je območje predvsem priljubljeno sprehajališče in ena največjih naravnih posebnosti Kranja.
Jurjev mlin tako ostaja eden manj znanih spominov na preteklost mesta. Od stavbe, ki je ob Kokri stala več stoletij, so ostali le zidovi, skriti med vegetacijo in skalami kanjona.