Objava na Facebooku odprla vprašanje razvoja tega gorenjskega kraja.
»Kako bi si želela, da to mesto zaživi,« je zapisala uporabnica v eni izmed lokalnih Facebook skupin in s tem zadela v občutljivo točko Tržiča.
V objavi, ki se širi med uporabniki, opisuje občutek stagnacije: mesto naj bi po njenem mnenju živelo predvsem ob priložnostih, kot je Šuštarska nedelja, sicer pa ostajalo prazno.
»Kak turist že zaluta v mesto duhov, ampak se ne bo nikoli več vrnil,« je zapisala.
Primerjavo je potegnila z Zagorjem ob Savi, ki so ga še pred leti mnogi videli kot manj razvito okolje. Danes pa, kot pravi, ponuja povsem drugačno sliko:
»Zelo lepo so uredili kraj, polno vsega, zakaj pri nas to ni mogoče …«
Objava je sprožila številne odzive - od strinjanja do obrambe mesta, a skupni imenovalec razprave ostaja vprašanje: ali Tržič zaostaja in zakaj.
Bo milijonski projekt k temu pripomogel?
Kot smo na Gorenjskainfo poročali nedavno, občina načrtuje obsežnen projekt prenove mestnega središča.
Gre za celostno ureditev, razdeljeno v tri faze, med katerimi izstopa druga, poimenovana Zeleno srce mesta. Ta zajema več kot 5200 kvadratnih metrov površin, ki so danes večinoma namenjene prometu in parkiranju.
Po načrtih naj bi območje preoblikovali v bolj zelen in ljudem prijazen prostor, z več kot 50 novimi drevesi ter uvedbo t. i. »shared space«, kjer si prostor delijo pešci, kolesarji in vozila.
Predvidena je tudi nova tržnica ter ureditev območja ob Tržiški Bistrici, ki naj bi postalo prostor za druženje in bolj neposreden stik z reko.
Celoten projekt prenove mestnega jedra je ocenjen na dobrih 5,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Največji delež predstavlja prav druga faza, vredna nekaj več kot 3,2 milijona evrov, pri čemer občina računa na sofinanciranje države in evropskih sredstev.
Ob tem bo morala zagotoviti tudi znaten delež lastnih sredstev.
Kot smo že poročali, na občini projekt razumejo kot nujen korak, s katerim želijo preprečiti nadaljnje propadanje mestnega jedra in izboljšati kakovost bivanja.
Razprava na Facebooku tako odpira vprašanje razkoraka med tem, kako del prebivalcev doživlja Tržič danes, in načrti, ki naj bi mesto preoblikovali v prihodnje.
Bo to dovolj, da se občutek stagnacije spremeni v dejanski razvoj?
