Po uspešni povezavi dveh jam na območju Planine Poljane v Bohinju je nastal jamski sistem, dolg več kot 20 kilometrov.
Slovenski jamarji so dosegli pomemben raziskovalni mejnik. Člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana so na globini približno 760 metrov povezali jamo Drugi sistem Planine Poljana z jamo Dlvn.
S tem je nastal enoten jamski sistem s štirimi vhodi - Grvn, Rajža, 4-P in Dlvn, katerega skupna dolžina zdaj znaša 20,88 kilometra.
Po podatkih Inštituta za raziskovanje Krasa je sistem s tem postal tretji najdaljši v Sloveniji.
Daljša sta le Postojnska jama s približno 24 kilometri raziskanih rovov in Sistem Migovec, ki meri okoli 43 kilometrov.
Kot so sporočili z društva, se raziskovanje sistema še zdaleč ni končalo. V njem ostaja še veliko neraziskanih delov in odprtih vprašanj, zato pričakujejo, da se bo zgodba, ki so jo začeli pisati leta 2019, nadaljevala tudi v prihodnjih raziskovalnih odpravah.
Preden je povezava z jamo Dlvn sistem ponesla med največje v Sloveniji, je območje Planine Poljana že veljalo za eno najbolj obetavnih visokogorskih raziskovalnih območij pri nas.
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana tam sistematično raziskuje od leta 2019, v tem času pa so njegovi člani na območju med planinama Poljana in Suha odkrili in evidentirali kar 97 novih jam na približno devetih kvadratnih kilometrih.
Kaj vse še bodo odkrili?
Jama Dlvn je sprva veljala predvsem za globoko vertikalno brezno, nato pa so na večjih globinah odkrili obsežen vodoravni rov z močnim prepihom, ki je nakazoval povezavo z drugimi podzemnimi sistemi.
Po več raziskovalnih odpravah so domnevo potrdili in na globini približno 760 metrov uspešno povezali oba jamska sistema.
Kot poudarjajo v Društvu za raziskovanje jam Ljubljana, ostaja v novonastalem sistemu še veliko neraziskanih rovov in odprtih nadaljevanj. Zato pričakujejo, da se bo njegova skupna dolžina v prihodnjih letih še povečevala, območje Planine Poljana pa bi lahko postalo eno najpomembnejših visokogorskih kraških raziskovalnih območij v Sloveniji.
