V vodovodnem sistemu Kranj so izgube lani znašale 31,4 odstotka. Komunala pojasnjuje, da kazalnik poleg puščanja cevi vključuje merilne razlike in neobračunano porabo, dolgoročno pa ostaja ključni izziv zaostajanje pri obnovi cevovodov.
Vodovodni sistem Kranj je leta 2025 beležil 31,4 odstotka izgub, kar pomeni, da je bila skoraj tretjina vode v bilanci evidentirana kot razlika med vstopom v omrežje in zaračunano porabo pri uporabnikih. Leto prej je ta delež znašal 31,88 odstotka, zmanjšanje je torej minimalno. Sistem oskrbuje 62.489 prebivalcev na območju Mestne občine Kranj in okoliških občin, v omrežje pa so leta 2025 dobavili nekaj več kot šest milijonov kubičnih metrov vode.
Izgube niso samo posledica razpokanih cevi
Objavljeni odstotek ne pomeni, da tretjina vode fizično izteče skozi poškodovane cevi. Na Komunali Kranj pojasnjujejo, da kazalnik vključuje tudi merilne napake oziroma staranje vodomerov ter del neobračunane porabe. Med slednjo sodita voda za nujno izpiranje omrežja in poraba med gasilskimi intervencijami.
»Objavljeni kazalnik vodnih izgub ne zajema le fizičnega puščanja vode iz cevi, ampak delno tudi ostalo razliko med vstopom vode v sistem in zaračunano porabo.«
Za natančno sliko o tem, koliko vode dejansko uhaja iz dotrajanih cevovodov, bi bili potrebni ločeni podatki o fizičnem iztekanju, merilnih razlikah in neobračunani porabi.
Nihanja na manjših vodovodih so pogosto statistična
Komunala pojasnjuje tudi povečanje deleža izgub na Jezerskem in v sistemu Bašelj–Laško. Na teh območjih še ni vzpostavljeno avtomatsko daljinsko merjenje porabe, letne bilance pa temeljijo na občasnih ročnih popisih. Ker se obdobje med posameznimi odčitki ne ujema vedno natanko z letom dni, nastanejo razlike, ki vplivajo na izračun izgub.
»Že manjši časovni zamik med popisom količine vhoda vode v sistem in odčitkom števcev pri končnih uporabnikih na manjših sistemih povzroči občutna statistična nihanja.«
Na večjih sistemih se takšni zamiki zaradi velikega vzorca povprečijo, na manjših in gorskih vodovodih pa lahko že posamezna okvara ali zamik pri popisu občutno spremeni končni odstotek. Obnov omrežja na Jezerskem in v sistemu Bašelj–Laško letos ni bilo, izgube pa so po oceni komunale na ravni povprečja preteklih let.
Obnove omrežja vztrajno zaostajajo za priporočenim tempom
Za dolgoročno zmanjšanje izgub je ključna pravočasna menjava dotrajanih cevi. Komunala Kranj navaja, da amortizacijska doba vodovoda znaša 50 let, za ohranjanje omrežja v dobrem stanju pa bi morali vsako leto zamenjati dva odstotka cevovodov. Podatki za Mestno občino Kranj kažejo, da ta cilj v zadnjih letih ni dosežen.
Leta 2020 so obnovili 5,2 kilometra vodovoda, leta 2021 kar 9,7 kilometra. Po tem je sledil izrazit upad: leta 2022 so zamenjali 2,8 kilometra, leta 2023 le 900 metrov in leta 2024 1,3 kilometra. Letos se je obseg rahlo povečal na 2,3 kilometra. V zadnjih štirih letih skupaj so torej obnovili 7,3 kilometra vodovoda – manj, kot so ga samo v rekordnem letu 2021.
Rešitev je v občinskih naložbah
Komunala Kranj opozarja, da zgolj odpravljanje posameznih okvar ne zagotavlja dolgoročnega zmanjšanja izgub. Po sanaciji ene cevi se v omrežju izboljšajo tlačne razmere, kar pogosto razkrije dotrajanost sosednjih odsekov in sproži nove okvare. Že v letnem poročilu za leto 2024 so ugotavljali, da se trend zmanjševanja izgub ustavlja, glavni razlog pa je splošno staranje infrastrukture.
Hitrost posodabljanja omrežja je v veliki meri odvisna od občinskih naložb, saj so občine lastnice javne vodovodne infrastrukture in odgovorne za načrtovanje njenega razvoja. Komunala omrežje upravlja in vzdržuje, toda brez zadostnih vlaganj lastnikov infrastrukture ostaja dolgoročno reševanje izgub omejeno.
