Kaj se je dogajalo na enem največjih pustnih rajanj na Gorenjskem in kaj je v programu te dni.
Z občine Jesenice sporočajo, da so bile Jesenice minulo soboto v znamenju velikega pustnega dogajanja. Člani Kulturno-športnega društva Hrušica so namreč pripravili že šesti veliki pustni karneval, ki velja za enega največjih na Gorenjskem.
Kot navajajo na jeseniški občini, je v povorki sodelovalo 29 domiselno prirejenih in okrašenih vozil s posameznimi in skupinskimi maskami.
Osrednja tema letošnjega karnevala je bila prihodnost, ki so jo udeleženke in udeleženci skozi aktualne domače izzive predstavili z elementi znanstvene fantastike, tudi takšne, ki bi lahko nekoč segla vse do Marsa.
Po mestu je pustno povorko spremljal Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, dogajanje pa so z navdušenjem spremljali številni prebivalci in prebivalke mesta ter okolice.
Na osrednji prireditvi na Čufarjevem trgu je župan občine Jesenice Peter Bohinec simbolično predal ključ upravljanja občine pustnemu županu Tomažu Klinarju, ki je ob tem obljubil hitro reševanje vseh težav in skrb za blagostanje občank in občanov.
Na občini še dodajajo, da je pustni župan svojo vlogo vzel resno, saj je včeraj sklical pustne člane občinskega sveta, ki so soglasno pristopili k delu.
Veselo pustno dogajanje se bo na Hrušici nadaljevalo v torek, 17. februarja, ob 16. uri, z otroškim pustnim rajanjem, zaključilo pa se bo v sredo, 18. februarja, s tradicionalnim pokopom pusta.
Iz Kulturno-športnega društva Hrušica, ki je organiziralo dogodek, pa so ob zaključku sporočili, da so po letošnjem karnevalu »ponosni, resnično ponosni«. Kot poudarjajo, so kljub slabemu vremenu dokazali, da jih »ne ustavi ne dež, ne mraz, ne veter,« temveč da jih povezujejo povezanost, srčnost in »prava hruščanska trma«.
V društvu izpostavljajo, da so s skupnimi močmi ustvarili nekaj velikega za svojo skupnost, ter se posebej zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri pustni povorki. Kot navajajo, si vsak udeleženec zasluži »en velik hvala«, saj so ob rednih službah, družinskih obveznostih in vsakdanjih skrbeh vlagali čas in energijo v ustvarjanje, gradnjo in priprave, pogosto vse do poznih večernih ur.
»To ni samoumevno. To je srce. To je skupnost,« še dodajajo.
