Kdo si jo bo privoščil?
Oglas za samostojno alpsko kočo v Ukancu, veliko 88,9 kvadratnega metra, zgrajeno leta 1972 in z 247 kvadratnimi metri zemljišča, na prvi pogled deluje kot nepremičninska zgodba o sanjski hiški. Neposreden stik s smučiščem Vogel, osrčje narave, razgledi, mir. A pogled obstane pri ceni, ki je 649.000 evrov.
To pomeni več kot 7300 evrov na kvadratni meter, brez upoštevanja dodatnega pogoja prodajalca, po katerem mora kupec poravnati še dva odstotka pogodbene cene plus davek na dodano vrednost za stroške prodaje. Realna končna številka se tako bliža cenovnemu območju, ki je bilo še pred nekaj leti rezervirano za prestižne novogradnje v središčih evropskih alpskih letovišč, ne pa za objekte, stare več kot pol stoletja, z energijskim razredom F.
Seveda gre za prestižno, edinstveno lokacijo, kar izrazito vpliva na ceno.
Hiška ima tudi neposreden dostop do smučišča, objekt predstavlja dva apartmaja, ki imata teraso, balkon in pogled na eno najbolj obiskanih naravnih območij v državi. To vse so argumenti, ki jih trg rad nagradi.
Takšni oglasi vse manj nagovarjajo lokalno prebivalstvo in ljudi, ki bi si na Gorenjskem želeli ustvariti dom. Pogosteje se obračajo h kupcem, ki v nepremičninah prepoznavajo priložnost za vikend bivanje ali naložbo.
Nepremičnina je v oglasu predstavljena predvsem kot redka priložnost z izjemno lokacijo, medtem ko so stanje objekta, letnica gradnje in bivalna kakovost postavljeni v ozadje.
Seveda takšna nepremičnina ni namenjena povprečnim kupcem. Že lokacija, redkost tovrstnih objektov in način predstavitve jasno kažejo, da cilja na zelo ozek krog kupcev z nadpovprečno kupno močjo, bodisi za zasebno rabo bodisi kot dolgoročno naložbo.
Prav v tem pa se skriva bistvo razmisleka: takšni oglasi ne govorijo več o bivanju, temveč o vrednotenju prostora skozi prizmo ekskluzivnosti.
