Trak je prerezan, prvi so že vstopili vanjo.
Na Hrušici so danes zgodaj popoldne slovesno odprli drugo cev predora, enega največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih.
Gre za skoraj osem kilometrov dolg predor, katerega vzhodno cev so gradili sedem let in pol od začetka del na avstrijski strani, medtem ko se je začetek gradnje na slovenski strani zaradi zapletov pri izbiri izvajalca zamaknil za dve leti.
Izkop predorske cevi se je zaključil marca 2024 s prebojem, sledila so še zaključna gradbena dela ter vgradnja elektro-strojne opreme. Po opravljenih testiranjih je nova cev zdaj pripravljena za uporabo.
V novo cev bo zdaj pravzaprav začasno preusmerjen ves promet, saj je 35 let stara zahodna cev potrebna temeljite sanacije in posodobitve opreme.
Obe cevi naj bi v polni funkciji delovali predvidoma do leta 2029, ko se pričakuje tudi večja pretočnost in manj zastojev, ki so predvsem v poletni turistični sezoni stalnica na obeh straneh predora.
Dogodka so se med drugim udeležili predstavniki politike, stroke in gospodarstva, med njimi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše ter predsednik uprave DARS Andrej Ribič.
Predor kot evropska povezava
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je v svojem nagovoru poudarila, da ima projekt širši evropski pomen.
»Predor že več kot 30 let povezuje ljudi, podjetja in gospodarstva na obeh straneh Karavank. Ko je bil odprt leta 1991, je nosil jasno sporočilo: meje naj povezujejo, ne ločujejo,« je dejala.
Ob tem je izpostavila pomen prometne infrastrukture za delovanje Evrope: »Promet je hrbtenica Evrope. Močne prometne povezave so ključne za evropsko gospodarstvo.« Povedala je, da je Evropska unija gradnjo podprla s skoraj 18 milijoni evrov, od tega je Slovenija prejela skoraj 8 milijonov evrov.
Nova cev bo po njenih besedah prispevala k varnejšim in hitrejšim potovanjem ter dodatno okrepila povezovanje:
»Karavanke danes niso več ovira, temveč del evropske poti naprej,« je sklenila.
Velik korak k varnosti in pretočnosti
Predsednik uprave DARS Andrej Ribič je na otvoritvi poudaril, da projekt pomeni pomemben napredek za prometno varnost in mobilnost.
Skoraj osem kilometrov dolg predor, od tega približno 3,5 kilometra na slovenski strani, že desetletja predstavlja eno ključnih prometnih povezav med Slovenijo in Avstrijo, je izpostavil in dodal:
»Ločeno vodenje prometa bo pomenilo višjo raven varnosti za vse uporabnike ter učinkovitejše ukrepanje ob morebitnih dogodkih,« je izpostavil.
Omenil je tudi, da je gradnja potekala v zahtevnih geoloških razmerah in je vključevala izgradnjo sodobnih varnostnih in nadzornih sistemov.
Obseg gradnje je ponazoril tudi s podatki: na slovenski strani so izkopali količino kamenin, primerljivo s 171 olimpijskimi bazeni, porabili beton v obsegu 78 olimpijskih bazenov, količina uporabljenega jekla pa ustreza masi, uporabljeni pri gradnji Eifflovega stolpa.
Bratušek: Eden najmodernejših predorov
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da projekt dokazuje sposobnost Slovenije za izvedbo zahtevnih infrastrukturnih projektov. Nova cev predora Karavanke je sicer po njenih besedah najmodernejši cestni predor v Sloveniji.
»Predor je mnogo več kot infrastrukturni projekt. Je naložba v varnost ljudi, gospodarsko konkurenčnost in dolgoročno stabilnost čezmejnih povezav,« je poudarila.
Projekt ima izrazit mednarodni značaj, saj je nastal v tesnem sodelovanju z Avstrijo, pri gradnji pa so sodelovali tudi tuji izvajalci, je še dodala ministrica.
Bratušek je izpostavila tudi širši investicijski zagon v državi: v aktualnem mandatu je za prometno infrastrukturo namenjenih rekordnih 7 milijard evrov, skupna dolžina zaključenih predorov pa presega 32 kilometrov.
»Takšni projekti so tudi priložnost za utrjevanje meddržavnega sodelovanja, zaupanja in koordinacije,« je povedala.
