Promet, parkiranje in velika koncentracija obiskovalcev v najbolj obremenjenih obdobjih ostajajo med največjimi izzivi Bleda. Študentka Manuela Jovanović je v diplomskem delu poiskala rešitve za bolj trajnosten razvoj.
Bled je ena najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v Sloveniji, množičen obisk pa poleg gospodarskih koristi prinaša tudi številne izzive. Z vprašanjem, kako uskladiti potrebe turistov, domačinov, gospodarstva in okolja, se je v diplomskem delu Analiza trajnostnega razvoja turizma na Bledu ukvarjala Manuela Jovanović, študentka Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
Ker prihaja iz lokalnega okolja, je želela podrobneje raziskati, kako bi se lahko Bled turistično razvijal tako, da bi ostal privlačen tudi v prihodnosti.
Največji težavi sta promet in množičen obisk
Raziskava je pokazala, da trajnostni turizem ne pomeni zgolj varovanja narave. Tesno je povezan tudi s prometom, gospodarstvom, kakovostjo življenja domačinov in načinom upravljanja destinacije.
Bled po ugotovitvah Jovanović že izvaja več dobrih praks, med drugim spodbuja trajnostno mobilnost, ureja pešpoti in kolesarske povezave ter obiskovalce spodbuja k odgovornemu ravnanju.
Kljub temu ostajata največja izziva velika koncentracija obiskovalcev v najbolj obremenjenih delih leta ter promet, ki ga ti ustvarjajo. Posledice so parkirne obremenitve, večji pritisk na naravo in vpliv na vsakdanje življenje domačinov.
Ker je Bled prostorsko razmeroma majhen, je po mnenju avtorice raziskave še toliko pomembneje, da se turistični tokovi načrtujejo in ustrezno usmerjajo.
Rezervacije za najbolj obiskane točke in manj avtomobilov
Jovanović je na podlagi raziskave in primerov dobrih praks iz tujine oblikovala šest predlogov za izboljšanje upravljanja turizma.
Med njimi je digitalno upravljanje obiskovalcev z rezervacijskimi sistemi za najbolj obremenjene turistične točke, s čimer bi obiskovalce lahko enakomerneje razporedili.
Predlaga tudi izboljšanje sistema trajnostne mobilnosti z učinkovitejšim javnim prevozom in P+R parkirišči zunaj najbolj obremenjenih območij. Dolgoročno bi bilo po njenem mnenju smiselno razmisliti tudi o omejevanju prometa v središču Bleda.
Eden od predlogov je še turistična kartica Bled Green Pass, ki bi združevala brezplačni javni prevoz, ugodnosti pri trajnostnih doživetjih in druge spodbude za okolju prijaznejše ravnanje.
Več besede tudi domačinom
Pomembnejšo vlogo pri razvoju turizma bi po njenem mnenju morali dobiti tudi prebivalci. Zato predlaga oblikovanje lokalnih turističnih forumov, prek katerih bi lahko domačini sodelovali pri odločanju o prihodnjem razvoju destinacije.
Med predlogi sta tudi večja promocija lokalne kulinarike in izdelkov ter intenzivnejše ozaveščanje obiskovalcev o odgovornem vedenju.
Ključna ugotovitev diplomskega dela je, da trajnostni turizem ni zgolj odgovornost občine, turistične organizacije ali ponudnikov nastanitev. Za dolgoročno vzdržen Bled bo potrebno sodelovanje celotne destinacije – od turističnih ponudnikov in obiskovalcev do domačinov.
