Pred desetimi leti je v Ljubljani zaživela storitev, ki je številnim prebivalcem prvič pokazala, da avtomobila ni nujno imeti v lasti. Danes Avant2Go uporablja več kot 65.000 ljudi, mreža pa se je iz nekaj lokacij razširila po vsej Sloveniji in v tujino.
Leta 2016 je bila ideja, da bi si uporabniki avtomobil rezervirali, odklenili in plačali kar prek mobilne aplikacije, za marsikoga še precej futuristična. Električni avtomobili so bili redkost, koncept souporabe vozil pa je bil v Sloveniji praktično neznan.
Deset let pozneje je zgodba povsem drugačna.
Sistem souporabe električnih vozil Avant2Go, ki je nastal v Ljubljani, letos obeležuje deseto obletnico delovanja. Od začetne flote 30 električnih vozil na 12 lokacijah se je razvil v eno največjih mrež souporabe vozil v regiji z več kot 600 vozili, skoraj 200 prevzemnimi lokacijami in več kot 65.000 registriranimi uporabniki.
Po številu uporabnikov to pomeni, da storitev uporablja približno vsak trideseti prebivalec Slovenije.
Ko so bili električni avtomobili še eksotika
»Zagon storitve Avant2Go leta 2016 je za nas pomenil velik podjetniški in tehnološki izziv, podobno kot bo danes na primer izziv uvajanje avtonomnih vozil,« se začetkov spominja ustanovitelj podjetja Avant Car Matej Čer.
Kot poudarja, so bili takrat v vlogi pionirjev, ki so morali javnosti najprej predstaviti idejo, da lastništvo avtomobila ni vedno najbolj smiselna rešitev za vsakodnevne poti po mestu.
»Takrat smo bili v vlogi 'sanjačev', ki so morali javnosti šele predstaviti koncepte, zakaj lastniški avtomobil za vsakodnevne urbane opravke postaja finančni nesmisel in da obstajajo za to smiselne rešitve,« pravi.
Poseben izziv je predstavljala tudi popolnoma električna flota. Prve generacije vozil, med katerimi so bili BMW i3, Renault ZOE in Smart ED, so imele baterije s kapaciteto okoli 20 kWh in realni doseg med 100 in 150 kilometri.
To je zahtevalo precej dodatnega izobraževanja uporabnikov o načrtovanju poti, polnjenju in posebnostih električne mobilnosti.
Več kot tisoč izobraževanj za uporabnike
Da bi ljudem približali novo obliko mobilnosti, so v podjetju v preteklem desetletju organizirali več kot tisoč različnih izobraževanj.
»Več kot desetletje izkušenj z mobilnostjo, tehnična in vsebinska osmišljenost storitve in podpora uporabnikom 24 ur na dan so bili temelji, na katerih smo zgradili zaupanje ljudi,« pojasnjuje soustanovitelj in direktor Avant Cara Gašper Žvan.
Po njegovih besedah tehnološki in miselni preskok ne moreta nastati čez noč, zato je bilo ključno postopno uvajanje uporabnikov v digitalizirano in trajnostno mobilnost.
Danes vozila prevozijo več kot 300 kilometrov
V desetih letih se je močno razvila tudi tehnologija. Če so prva vozila omogočala nekaj več kot sto kilometrov dosega, današnja električna vozila v floti Avant2Go v povprečju presegajo 300 kilometrov.
Uporabnikom so na voljo modeli, kot so Peugeot e-208, Peugeot e-2008, Renault 5, Fiat Grande Panda in Cupra Born.
Poleg osebnih avtomobilov sistem vključuje tudi električne dostavnike Peugeot e-Expert, Opel Vivaro-e in Toyota Proace, namenjene selitvam, prevozom večjih predmetov ali nakupom.
Avant2Go je bil prvi ponudnik v regiji, ki je digitaliziral tudi kratkoročni najem lahkih gospodarskih vozil.
Skoraj 43 milijonov kilometrov brez izpustov
Statistika desetih let delovanja kaže, da je sistem postal pomemben del urbane mobilnosti. Uporabniki so od leta 2016 do danes prevozili že 42,8 milijona kilometrov, do konca leta pa naj bi skupna številka presegla 50 milijonov kilometrov.
To pomeni, da so vozila Avant2Go skupaj prevozila razdaljo, primerljivo z več kot tisoč obkrožitvami Zemlje.
Leto 2026 bo rekordno tudi po letnem številu prevoženih kilometrov. Po ocenah bodo uporabniki letos prevozili več kot sedem milijonov kilometrov, od tega približno šest milijonov v Ljubljani. Ker gre za povsem električno floto, to pomeni tudi pomembno zmanjšanje emisij.
Po podatkih podjetja so zgolj pri emisijah ogljikovega dioksida okolju prihranili več kot 900 ton toplogrednih plinov, ki bi jih sicer ustvarila vozila z motorji na notranje zgorevanje.
Ljubljana kot primer dobre prakse
Posebno vlogo v razvoju sistema je imela Ljubljana. Prav v prestolnici je bil postavljen temelj današnje mreže, ki se je z leti razširila na skoraj 200 lokacij po Sloveniji. Danes so med ključnimi točkami tudi letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, letališče v Zagrebu ter številna urbana središča. Mreža vključuje več kot 120 polnilnih mest.
Pomemben mejnik predstavlja tudi novo 20-letno koncesijsko partnerstvo med podjetjem Avant Car in Mestno občino Ljubljana. Po oceni podjetja gre za eno prvih tovrstnih javno-zasebnih partnerstev na področju souporabe vozil v širši regiji.
»To partnerstvo ni le dogovor za široko dostopno mobilnost, temveč priznanje souporabi kot javnem servisu, zaveza za trajnostno mobilnost in ustrezno okolje za načrtovanje storitve tudi v prihodnje,« poudarjajo v podjetju.
Po evropskih raziskavah lahko eno vozilo v sistemu souporabe nadomesti do deset zasebnih avtomobilov, ki sicer večino časa stojijo parkirani.
Slovenska zgodba se širi tudi v tujino
V zadnjih letih se je sistem razširil tudi zunaj Slovenije. Storitev je danes na voljo v Zagrebu in Dubrovniku na Hrvaškem, v Celovcu v Avstriji ter v Skopju v Severni Makedoniji. Gre za primer slovenskega znanja in razvoja, ki je našel prostor tudi na tujih trgih.
V podjetju medtem že pripravljajo nove korake. Eden pomembnejših projektov zadnjih let je storitev .GO Rent, ki omogoča popolnoma digitaliziran najem vozil za obdobje od enega do 90 dni.
Storitev dopolnjuje klasični sistem souporabe in uporabnikom omogoča najem električnih ter hibridnih vozil tudi za daljša potovanja.
V prihodnje želijo Avant2Go razvijati v širšo mobilnostno platformo, ki bo združevala različne oblike prevoza in uporabnikom omogočala čim bolj enostavno uporabo mobilnostnih storitev prek ene aplikacije.
»Danes, po desetih letih in milijonih prevoženih kilometrov, ko je Avant2Go za marsikoga že postal vsakodnevna stalnica, naša vizija ostaja enaka: mobilnost kot storitev, ki je čista, tiha, ekonomsko učinkovita in dostopna čim širšemu krogu ljudi,« zaključuje Matej Čer.
Desetletje po začetku projekta, ki so ga mnogi sprva spremljali z nezaupanjem, je souporaba električnih vozil postala del vsakdana številnih Ljubljančanov in eden najbolj prepoznavnih primerov trajnostne mobilnosti v Sloveniji.
