Martin McDonagh: LEPOTNA KRALJICA LENANNA

Martin McDonagh
LEPOTNA KRALJICA LEENANA
Sodobna irska drama
Režiser: Luka Marcen
Igrajo: Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Borut Veselko, Miha Rodman
Brutalno iskren in hkrati neusmiljeno duhovit portret življenja v majhnem kraju, ki v ospredje postavlja odnos med materjo in hčerjo. Mojstrski dialogi Martina McDonagha (gotovo se ga spomnite po filmu Duše otoka) postopoma razkrivajo skrivnosti preteklosti, ki usodno vplivajo na prihodnost.
--
»Ves čas dežuje in ves čas ostajamo v isti hiši, v isti kuhinji, v kateri sta vsak dan sedemdesetletna mati Mag in njena štiridesetletna hčerka Maureen. Kar ju je priklenilo na hišo in drugo na drugo, ni materinsko-hčerinska ljubezen, je brutalno sadomazohistično odvisniško razmerje. /.../ Gledalec ne ve, kaj se bo zgodilo, ves čas pa ve, kaj se dogaja: to ni drama prikritih frustracij in zamolčanih besed. Vse, kar si slabega mislita - in to je v veliki meri vse, kar sploh lahko mislita izrečeta v jedrnatih, sočnih, boleče sarkastičnih in duhovitih dialogih.«
Petra Vidali, Večer

»Skozi uprizoritev, ki jo režijsko podpisuje Luka Marcen, se trpka, a občasno tudi komična zgodba o raznovrstnih intimnih patologijah irskega zakotja še zmeraj razpira kot današnja, širše prepoznavna podoba izpraznjenih, v mučne odnose zlepljenih življenj – hkrati pa kot hvaležno izhodišče za plovbo po vseh meandrih človeškega, ki ga ustvarjalna zasedba izrabi polno in premišljeno.«
Gregor Butala, Dnevnik

»Zagrenjena, zoprna, odrezava Maureen Vesne Slapar seva hkrati tudi nekakšno prikrito nežnost in prijaznost, da vzbuja sočutje in nas pelje na svojo stran proti materi Vesni Jevnikar, ki odigra na videz nebogljeno starko v naslanjaču, v resnici pa egoistično sprenevedavo lažnivko in slabo mater. Obe sta prepričljivo realistični, vendar zahteva lik Vesne Slapar še širok razpon različnih čustev, stanj in položajev, ki jih igralka osupljivo obvladuje, da ostanemo na koncu skupaj z njo brez besed.« Tadeja Krečič, Radio Slovenija

»Kot je za McDonagha značilno, so dialogi bistri, humor črn, sprevržen, skatološki, liki vulgarni in tako v jeziku kot v dejanjih tako hote kot nehote sadistični. Igralska zasedba se takih likov ne ustraši, ampak natančno ujame duh okolja in vanj vnese življenjsko iskrenost.«
Brina Jenček, Kritika, Sigledal

"Nasilje v McDonaghovem gledališču razgalja človeško nemoč. Za vsakim udarcem, za vsakim trpinčenjem, za vsakim ubojem zazija brezupna praznina – in prav v tej praznini se skriva njegovo najbolj pretresljivo spoznanje, da je največja grozljivost sveta v tem, kako navajeni smo že postali na nasilje in kako banalni ter hkrati globoko patološki razlogi nas pripeljejo do njega. Na vasi ali v mestih. Za kuhinjskim koritom ali na vojnih žariščih."
Marinka Poštrak, dramaturginja

Na sporedu: 25. septenbra ob 19.30 v prešernovem gledališču