Regrat ni le spomladanska rastlina. Jeseni lahko na čistih rastiščih znova naberemo mlade liste za solato, hkrati pa je to najboljši čas za izkop korenin, ki takrat vsebujejo največ zdravilnih snovi.
Marsikdo regrat povezuje izključno s pomladjo, ko po travnikih zacveti v rumenih preprogah, vendar navade po Sloveniji niso enotne.
Ponekod ga nabirajo za solato samo spomladi, v času hitre rasti, drugod pa tudi jeseni, ko rastlina znova požene mlade, sveže liste.
Pozna jesen je hkrati čas, ko trajnica, kakršen je regrat, počiva, njeni nadzemni deli pa so še vedno zeleni, kar pomeni, da je koreninski del rastline še vedno dosegljiv za nabiranje.
Zakaj so jeseni najbolj zdravilne prav korenine
Dnevi pred prvo resno poznojesensko ohladitvijo veljajo za idealen trenutek za izkopavanje regratovih korenin.
Razlog je preprost: rastlina v tem obdobju hrani prenaša iz nadzemnih delov proti koreninam, kjer se shranijo do naslednje rastne sezone, zato se tam nabere največ koristnih snovi.
Regratove korenine vsebujejo inulin, grenčine in minerale, ki spodbujajo delovanje jeter, žolča in prebave, poleg tega pa pospešujejo izločanje žolča in drugih prebavnih sokov ter tako izboljšujejo prebavo.
Uživanje regrata ali pripravkov iz njega naj bi koristilo tako jetrom kot ledvicam, pospeševalo potenje in razstrupljanje telesa, priporočajo pa ga tudi pri protinu in drugih revmatskih težavah.
Za izkopavanje so najbolj primerna rahlo vlažna tla, nikakor pa ne premočena in blatna zemlja. Pri delu je treba paziti, da korenin ne poškodujemo, saj bi sicer iz njih iztekel mleček, ki je pri regratu prav tako zdravilen.
Priporočljivo je kopati z vilami, prst dvigniti nekaj centimetrov stran od stebla in korenino previdno privzdigniti, saj lahko starejša rastlina razvije tudi do meter globoko korenino.
Kako korenine pripravimo za čaj ali kavni nadomestek
Izkopane korenine je treba najprej temeljito očistiti zemlje, najbolje s krtačko, saj jih z nožem ne strgamo. Po čiščenju jih operemo v tekoči vodi in odstranimo propadle dele.
Za sušenje so primerne temperature okoli 40 stopinj Celzija, bodisi v namenskem sušilniku za sadje bodisi v kuhinjski pečici z ventilatorjem. Povsem posušene korenine nato zdrobimo, shranimo pa jih v steklenem kozarčku, ki dobro tesni.
Iz posušenih korenin lahko skuhamo čaj, prepražene in nasekljane pa so tudi priljubljen naravni nadomestek kave, saj ne vsebujejo kofeina. Za pripravo regratovega čaja običajno potrebujemo približno šest gramov posušenih regratovih cvetov, štiri grame posušenih korenin in liter vode. Korenine najprej v ponvi popražimo do zlato rjave barve, nato jih prelijemo s prevrelo vodo, dodamo cvetove in mešanico pustimo stati približno deset minut, preden jo precedimo.
Jesenski listi so še vedno primerni za solato
Poleg korenin lahko jeseni na čistih rastiščih najdemo tudi mlade, sveže zelene liste regrata, ki so primerni za solato.
Najlepše se obnesejo v kombinaciji z radičem ali drugo jesensko zelenjavo, uporabimo pa jih lahko tudi v enolončnicah in juhah. Listi imajo svež, rahlo grenak okus, ki se z jesenskim ohlajanjem pogosto omili, saj rastlina takrat vsebuje manj grenkih snovi kot poleti.
Pri nabiranju je pomembno izbrati primerno rastišče. Izogibati se je treba prekomerno gnojenim travnikom, površinam ob prometnih cestah in zelenicam, kjer se pogosto sprehajajo hišni ljubljenčki, saj lahko regrat vpije onesnaževala iz okolice.
Če regrat kupimo, denimo na tržnici, je smiselno preveriti, od kod je bil nabran, njegovo svežino pa lahko ocenimo po barvi odrezanega dela, saj je temnejši in bolj suh del znak, da je rastlina starejša.
Zdravilne lastnosti, ki jih ima regrat skozi vse leto
Regrat velja za pravo zdravilno rastlino ne glede na letni čas nabiranja. Odličen je vir rudnin, kot so železo, kalcij in magnezij, vsebuje pa tudi vitamina C in E ter vitamine skupine B. Rastlina spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi in presnovi, deluje protivnetno, zato jo priporočajo pri revmatičnih obolenjih, poleg tega naj bi bila koristna tudi za sladkorne bolnike.
Regrat je bil dolgo časa zaradi grenkega okusa uporabljan predvsem v zdravilne namene in je veljal za nadležen plevel, na jedilnike Slovencev pa je prišel šele v 17. stoletju po zaslugi Francozov in Italijanov.
Danes iz njega pripravljamo juhe, pesto, rižote in solate, sveže cvetove pa lahko razdrobimo kar po solati, avokadu ali omakah za testenine.
Jesensko nabiranje regrata tako ni zgolj alternativa spomladanskemu, temveč priložnost, da izkoristimo tisti del rastline, ki je ravno v tem obdobju najbogatejši z zdravilnimi snovmi, korenino. Kombinacija svežih jesenskih listov za solato in izkopanih korenin za čaj ali kavni nadomestek pomeni, da lahko regrat na naš krožnik in v skodelico pride vse leto.
