Na Gorenjskem deluje 23 lekarniških enot, a dostopnost zdravil ni povsod enaka – medtem ko imajo prebivalci Kranja na voljo več poslovalnic, so nekateri podeželski kraji odvisni od lekarne, ki odpre le dvakrat na teden.
Dostop do lekarne je osnovna zdravstvena storitev, ki jo v večjih mestih pogosto jemljemo za samoumevno. Na Gorenjskem mreža lekarn pokriva območje 18 občin, vendar so razmere med posameznimi kraji zelo različne. Medtem ko imajo prebivalci Kranja na voljo več poslovalnic, so nekateri podeželski kraji odvisni od lekarne z omejenim odpiralnim časom ali pa morajo do zdravil opraviti pot v sosednjo občino.
Dvajset lekarn in tri podružnice
Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne trenutno upravlja 23 lekarniških enot – 20 lekarn in tri lekarniške podružnice. Podružnice zagotavljajo dostop do zdravil tudi v manjših krajih, a samo število poslovalnic še ne pove vsega o dejanski dostopnosti. Enako pomembni so odpiralni čas, prometne povezave in možnost obiska zunaj rednega delovnega časa.
V Kranju več izbire, na Jezerskem odpirajo le dvakrat na teden
Največ možnosti imajo prebivalci Kranja, kjer poleg osrednje lekarne na Bleiweisovi cesti delujejo še lekarne na Planini, Primskovem in v Stražišču, poleg tega pa še zasebne lekarne s koncesijo. Povsem drugačne so razmere na Jezerskem, kjer lekarniška podružnica na Zgornjem Jezerskem obratuje zgolj dva dneva v tednu – ob torkih popoldne in četrtkih dopoldne.
Za tiste, ki zdravila potrebujejo zunaj teh terminov, to pomeni pot v drug kraj, kar je posebej naporno za starejše, ljudi brez avtomobila in tiste, ki so odvisni od javnega prevoza. Omejen odpiralni čas ima tudi lekarniška podružnica v Kropi, ki med delovniki posluje pretežno v dopoldanskem času, ob četrtkih pa popoldne.
Posebnost je občina Naklo, kjer Gorenjske lekarne nimajo svoje poslovalnice, a v kraju vseeno deluje zasebna koncesijska lekarna. To kaže, da lekarniške mreže ni mogoče ocenjevati zgolj po številu enot javnega zavoda, saj jo dopolnjujejo tudi zasebni izvajalci s koncesijo.
Razlike so opazne tudi znotraj posameznih občin – prebivalci Bohinjske Bistrice imajo lekarno v domačem kraju, tisti iz bolj oddaljenih bohinjskih naselij pa morajo opraviti daljšo pot. Podobno velja za nekatere kraje v občinah Tržič, Železniki in Kranjska Gora.
Ponoči le ena dežurna lekarna
Posebno vprašanje je dostopnost zdravil zunaj rednega delovnega časa. Neprekinjeno dežurno službo na Gorenjskem zagotavlja zgolj Lekarna Kranj na Bleiweisovi cesti. Prebivalci oddaljenih krajev se morajo ob nujni potrebi po zdravilih ponoči odpraviti v Kranj, kar je ob slabem vremenu ali omejenih možnostih prevoza lahko precejšnja ovira.
Lekarne sicer niso le mesta za prevzem zdravil na recept – farmacevti nudijo tudi strokovno svetovanje in pomoč pri pravilni uporabi zdravil, kar je še posebej pomembno za kronične bolnike in starejše.
Razdalja ni edina ovira
Lekarniška mreža na Gorenjskem je razmeroma dobro razvita, a razlike med mestnimi in podeželskimi območji ostajajo pomembne. Za prebivalca Kranja je obisk lekarne mogoče združiti z vsakodnevnimi opravki, za prebivalca oddaljenega naselja pa pomeni posebno potovanje.
Pri tem ni odločilno le, koliko kilometrov je do najbližje lekarne, temveč tudi, ali je ta odprta ravno takrat, ko jo posameznik potrebuje. Ohranjanje lekarniških podružnic v manjših krajih je zato ključno za dostopnost zdravstvenih storitev, še zlasti v času staranja prebivalstva, ko se potrebe po rednem prevzemanju zdravil in farmacevtskem svetovanju povečujejo.
