Občina Kranjska Gora pripravlja nov načrt upravljanja priljubljenega naravnega rezervata, ki predvideva strožji nadzor obiska in samodejni sistem za uravnavanje vstopa.
Občina Kranjska Gora je objavila predlog načrta delovanja in urejanja Naravnega rezervata Zelenci za obdobje 2026–2031, ki razkriva obsežne pritiske množičnega turizma na eno najprepoznavnejših naravnih znamenitosti Zgornjesavske doline.
Med predvidenimi ukrepi je vzpostavitev avtomatskega sistema za nadzor obiskovalcev – z vrtljivimi vrati na glavnem vhodu, ki bi samodejno uravnavala vstop glede na število ljudi v rezervatu. Dokument je v javni obravnavi, pripombe pa je mogoče podati do 31. oktobra.
Smaragdno jezero, ki privablja vse preveč ljubiteljev narave
Zelenci so povirno močvirje z značilno smaragdno barvo vode, ki leži med Podkorenom in Ratečami na skrajnem severozahodu Slovenije. Rezervat obsega 54,55 ha, voda v njem pa ima skozi vse leto stalno temperaturo okoli šest stopinj Celzija.
Območje je zaščiteno kot naravna vrednota državnega pomena in posebno ohranitveno območje Natura 2000, kar pomeni, da sta kopanje, čolnarjenje, ribolov in kakršno koli poseganje v hidrološki režim uradno prepovedani. Toda prepovedi ostajajo le na papirju, obisk pa z leti le narašča.
Načrt upravljanja opozarja na konkretne posledice: obiskovalci zahajajo na območja brez urejenih poti, kar povzroča poteptano vegetacijo in erozijo tal. Kljub prepovedi se na lesenih podestih pojavljajo kolesarji, ob konicah obiska pa je vprašljiva celo varnost na mostovžih in razglednem stolpu.
Največ 600 obiskovalcev na dan – a nihče jih ne šteje
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je ocenil, da lahko glavno pot od parkirišča do razglednega stolpa hkrati varno uporablja največ 65 obiskovalcev, dnevna nosilna zmogljivost pa znaša 600 obiskovalcev. Pot je dolga približno 360 metrov v eno smer, ogled pa traja do ene ure. Ozko grlo predstavljata zlasti razgledni stolp in mostovži nad močvirjem.
Koliko ljudi rezervat dejansko obišče, danes nihče ne ve natančno. Poskus reševanja tega problema je bil narejen že leta 2021, ko so pri Zelencih namestili elektronsko tablo za uravnavanje obiska, a sistem je imel težave pri zaznavanju posameznikov v skupinah, velik del časa ni deloval in so ga leta 2025 odstranili.
Vrtljiva vrata za 30.000 evrov
Nov načrt za leti 2027 in 2028 predvideva postavitev avtomatskih vrtljivih vrat na glavnem vhodu s parkirišča. Sistem bi sproti štel obiskovalce, prikazoval informacije o zasedenosti in glede na nosilno zmogljivost samodejno uravnaval vstop. Za ureditev je namenjenih 30.000 evrov.
Poleg tega so v prihodnjih petih letih načrtovani vzdrževanje lesenih poti in podestov, ureditev kolesarskega parkirišča, obnova informacijskih tabel, postavitev mobilnega stranišča ter lesena ograda, ki bi preprečevala širjenje nasutega zemljišča proti močvirju.
Težava niso samo turisti
Rezervat se sooča s pritiski tudi iz narave same in širšega okolja. Hudourniki postopoma zasipavajo močvirje s prodom in naplavinami, območje pa se zarašča zaradi opuščanja nekdanjega načina kmetijske rabe.
V pritokih so zaznali manjše količine delcev mikroplastike, analize pa sicer kažejo, da je stanje vode praviloma dobro in brez večjih kemičnih ali mikrobioloških obremenitev.
Med poudarjenimi problemi so še prepovedan ribolov v povirnih jezerih, nedovoljeno kolesarjenje ter pritisk komercialnih snemanj, videospotov in različnih dogodkov. Posebej izpostavljeno je snemanje z droni, ki je na območju rezervata nedovoljeno.
Zelenci ostajajo odprti – a spremembe so nujne
Rezervat bo ostal dostopen vsem obiskovalcem, toda smer upravljanja je jasna: brez bolj sistematičnega nadzora občutljivo mokrišče, ki gosti redke habitatne tipe in zaščitene vrste, kot je mah Drepanocladus vernicosus, dolgoročno ne bo preneslo obstoječe ravni obiska. Lastništvo zemljišč je razdrobljeno – 64,9 odstotka površin je v zasebni lasti, 23,4 odstotka v lasti Republike Slovenije, preostanek pa v lasti občine in drugih pravnih oseb – kar upravljanje še dodatno otežuje.
Predlog načrta ni dokončen. Občina Kranjska Gora ga je dala v javno obravnavo, pripombe pa lahko zainteresirani podajo do 31. oktobra.
