Zaposleni pri gorenjskih delodajalcih so bili leta 2024 v povprečju skoraj dvajset dni bolniško odsotni. Med občinami izstopajo Jesenice z najvišjo in Bled z najnižjo odsotnostjo.
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva so bile leta 2024 največji vzrok bolniške odsotnosti med zaposlenimi pri gorenjskih delodajalcih.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so te bolezni prispevale povprečno 4,48 koledarskega dneva odsotnosti na zaposlenega, poškodbe in zastrupitve pa 3,66 dneva. Skupaj sta ti dve skupini odnesli več kot osem dni, kar je približno dve petini vse evidentirane odsotnosti v regiji.
Gorenjska pod slovenskim povprečjem
Pri delodajalcih v gorenjski statistični regiji je bilo leta 2024 na zaposlenega v povprečju 19,96 koledarskega dneva nezmožnosti za delo. Slovensko povprečje je bilo nekoliko višje in je znašalo 20,51 dneva.
Poleg mišično-skeletnih bolezni in poškodb so k odsotnosti prispevale še nekatere nalezljive in parazitarne bolezni s 1,83 dneva na zaposlenega, duševne in vedenjske motnje z 1,38 dneva ter novotvorbe z 1,23 dneva.
Med Jesenicami in Bledom skoraj devet dni razlike
NIJZ bolniško odsotnost spremlja tudi po občini prebivališča delovno aktivnih, kamor sodijo zaposleni in samozaposleni. Po tem kazalniku je gorenjsko povprečje za leto 2024 znašalo 19,7 dneva, slovensko pa 20,5 dneva.
Med gorenjskimi občinami so bile z 24,2 dneva na vrhu Jesenice, sledila sta Jezersko s 23,7 dneva in Bohinj s 23,6 dneva. V Tržiču je povprečje znašalo 22,4 dneva, v Kranju 19,0 dneva in v Škofji Loki 17,8 dneva.
Najnižjo vrednost je zabeležil Bled s 15,6 dneva, kar je 8,6 dneva manj kot na Jesenicah. Kranjska območna enota NIJZ je novembra objavila tudi pregled zdravja Gorenjske za leto 2025, v katerem navaja, da so bili moški v regiji nezmožni za delo povprečno 16 dni, ženske pa 24 dni.
Kaj obremenjuje zdravje pri delu
Pri telesno zahtevnih opravilih zdravje obremenjujejo ponavljajoči se gibi, ročno premeščanje bremen in dolgotrajno delo v neugodnem položaju.
Pri pisarniškem delu so ključni dejavniki dolgotrajno sedenje ter neustrezna postavitev stola, mize ali zaslona. Na počutje zaposlenih vplivata tudi tempo dela in njegova organizacija, pa tudi medsebojni odnosi v delovnem okolju.
Bolniška statistika zajema zdravstvene razloge za odsotnost, med njimi tudi poškodbe, ki se zgodijo zunaj dela. Med ukrepi, ki jih priporočajo smernice za promocijo zdravja pri delu, so ergonomska ureditev delovnih mest, zmanjševanje obremenitev pri ročnem delu ter redno prekinjanje dolgotrajnega sedečega in enoličnega dela.