Bojan Bešter je v starem Kranju odprl atelje, kjer obiskovalce sprejema v vlogi slavnega pesnika, toda skromen obisk in visoka najemnina ga silita k iskanju rešitev.
Bojan Bešter je pred približno letom dni v starem mestnem jedru Kranja odprl atelje Dr. Fig, kjer obiskovalce sprejema v vlogi Franceta Prešerna. Za seboj ima že 25 let uličnih nastopov v pesnikovi vlogi, toda s prihodki od ateljeja komaj pokriva mesečne stroške.
Najemnino za prostor zaenkrat krije sam in od Mestne občine Kranj pričakuje konkretno pomoč.
Od živega kipa do pogovora o pesniku
Bešterjev prvi Prešeren je bil živ kip. Kot ljubiteljski igralec je na potovanjih opazoval ulične nastopajoče in dobil zamisel, da bi nekaj podobnega uredil v Kranju. Ko je izbiral lik, so mu predlagali Prešerna.
Sprva je v beli opravi molče stal na podstavku, pred njim pa je bil klobuk za kovance mimoidočih. Sčasoma je stopil s podstavka, belo opravo zamenjal za temen plašč in spregovoril.
Danes se v vlogi pesnika z obiskovalci pogovarja o tem, kako je Prešeren živel, kakšen je bil njegov vsakdan in kaj o njem pogosto ostane zunaj šolskih učilnic.
Bešter prizna, da svojega Prešerna kdaj nekoliko idealizira, zato v pripoved vključi tudi manj laskave zgodbe – želi namreč obiskovalcem približati človeka, ki je živel in delal v Kranju.
Atelje z značajem 19. stoletja
Priložnost za odprtje ateljeja se je ponudila, ko se je v starem jedru izpraznil lokal. Pri urejanju mu je pomagala hči Gaja, skupaj sta po Sloveniji iskala opremo iz 19. stoletja, da bi prostor čim bolj verodostojno prikazal čas, v katerem je živel pesnik.
Osrednji kos je star tiskarski stroj, na katerem Bešter tiska na ročno izdelan papir in obiskovalcem pokaže, kako je potekal ročni tisk. Vsak si nato na stroju sam natisne spominek.
Med obiskovalci, ki se zapletejo v pogovor s Prešernom, so tako mlajši kot starejši. Posebej rad se pogovori s tistimi, ki se pesnika spomnijo predvsem po učenju verzov na pamet – njim v vlogi pesnika svetuje, naj najprej razumejo, o čem pesem govori, saj si bodo besede potem lažje zapomnili.
Nastop na semnju, a brez celoletnega sofinanciranja
Obisk ateljeja je skromen, prihodki od prodaje majic in spominkov pa ne zadoščajo za pokritje stroškov. Bešter zato skuša pritegniti organizirane skupine, ponuja vodene obiske in ima pripravljeno tudi predstavo.
Za nastop na Prešernovem semnju ga po njegovih besedah najamejo, pri celoletnem delovanju pa nima sofinanciranja, in prav v tem vidi ključno razliko.
O težavah je pisal na Facebooku in po objavi dobil določeno podporo. Kot pravi, mu je odziv pokazal, da ljudem ni vseeno, kako se bo zgodba ateljeja nadaljevala.
Od Mestne občine Kranj si želi konkretne pomoči pri najemnini, saj je prepričan, da atelje dopolnjuje kulturno ponudbo mesta in daje obiskovalcem razlog, da se v starem jedru ustavijo.
Prazni lokali in ulice, ki se hitro izpraznijo
Bešter skromen obisk ateljeja povezuje tudi z dogajanjem v središču mesta. Po njegovih opažanjih ljudje v Kranj pogosto pridejo po opravkih, ob večjih prireditvah se obisk poveča, po koncu pa se ulice hitro izpraznijo.
Med ukrepi, ki bi po njegovem lahko pomagali, omenja sofinanciranje najemnin za dejavnosti, ki bi zapolnile prazne lokale. Če bi bilo v mestnem jedru več odprtih prostorov z različno ponudbo, bi imeli domačini in turisti več razlogov, da se po njem sprehodijo in v njem ostanejo dlje.
Na vprašanje, kaj bi sporočil Kranjčanom, Bešter odgovori jasno:
»Bodite ponosni na Prešerna vsak dan, ne samo 8. februarja.«
