Na prazniku trniča na Veliki planini obiskovalci spoznavajo tradicionalno izdelavo sira, ga lahko izdelajo tudi sami ter okušajo jedi, pripravljene s trničem.
Na Veliki Planini pri Preskarjevem muzeju bodo kot vsako leto tudi danes, med 11. in 14. uro, zaznamovali praznik trniča, tradicionalnega sira s planine, ki so ga v 19. in v začetku 20. stoletja izdelovali pastirji.
Obiskovalci bodo tako lahko spoznali postopek izdelave mase in oblikovanje sira, svojega pa bodo lahko izdelali tudi sami.
Kako nastane trnič
Gre za jed iz skute iz ogretega kislega mleka z dodatkom smetane. Sestavine se oblikuje v kepo, to pa osuši, so pojasnili na spletni strani Turistično informacijskega centra Kamnik. Zaradi posebnega naravnega okusa je naribani trnič primerna popestritev različnih jedi, celo sladic.
Obiskovalci bodo lahko na današnji praznik sir izdelali tudi sami, sirarka s kmetije Pr'Gabršk pa bo predstavila zgodbo sira, iz česa je izdelan, kako nastane in zakaj velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov pastirske dediščine Velike planine.
Po ustvarjanju se bodo obiskovalci lahko odpravili na Zeleni rob, kjer bodo lahko poskusili jedi, pripravljene s trničem.
Uporaba in izročilo
Mlad trnič se lahko nastrgan posipa na rižoto, testenine, juho ali solato. Lahko se ga uporabi tudi kot dodatek pri pripravi mesnih in ribjih jedi ali pa kot predjed z dodatkom medu ali popra, pokapan z oljem.
Hrani se ga v zračni embalaži, močneje presušen pa ima neomejen rok trajanja in ga ni treba hraniti v hladilniku.
Po starem izročilu so pastirji trniče jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona, podarjali svojim izbrankam, ženam ali dekletom.
Pastirji so en trnič obdržali zase, drugega pa podarili. Če je obdarovanka sir sprejela, je s tem pristala na dvorjenje, so še zapisali na Turistično informacijskem centru Kamnik.
