Že pred leti je bil pripravljen načrt nacionalne kolesarske mreže, ki zajema več tisoč kilometrov poti, najhitreje pa se razvija prav na severozahodu države.
Gorenjska ima eno najbolj razvitih regijskih kolesarskih omrežij v Sloveniji. Gorenjsko kolesarsko omrežje obsega približno 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem ter v nekaterih sosednjih občinah. Pri njegovi zasnovi so sodelovale vse gorenjske občine skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, cilj pa je ustvariti enotno, pregledno in varno mrežo za domačine ter obiskovalce.
Hrbtenico omrežja predstavlja daljinska kolesarska povezava D2 oziroma Savska kolesarska pot, ki povezuje severozahod Slovenije z osrednjim delom države. Na Gorenjskem njen najbolj prepoznaven del poteka skozi Zgornjesavsko dolino, od Jesenic prek Kranjske Gore do Rateč.
Kje so bile poti že zgrajene?
Najbolj urejen in turistično najbolj prepoznaven del omrežja je Zgornjesavska dolina. Kolesarska pot med Jesenicami, Mojstrano, Kranjsko Goro in Ratečami poteka večinoma po trasi nekdanje železnice, zaradi ločenosti od glavnega prometa pa velja za eno najvarnejših in najbolj priljubljenih kolesarskih poti v Sloveniji.
Pomembna pridobitev je tudi nova kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem, ki bo povezala dve največji turistični destinaciji v regiji. Projekt je zaradi zahtevnega terena in posledic neurij trajal dlje od prvotnih načrtov, po zadnjih napovedih pa naj bi bila pot dokončana letos.
V zadnjih letih so nove odseke uredili tudi na območju Kranja, Naklega, Radovljice, Žirovnice, Škofje Loke in drugih občin, pri čemer so postopoma zapolnjevali manjkajoče povezave med posameznimi kraji.
Kje so poti še načrtovane?
V prihodnjih letih bo največ novih projektov financiranih v okviru Dogovora za razvoj gorenjske regije.
Med največjimi načrtovanimi naložbami je skoraj pet kilometrov dolga kolesarska povezava skozi občino Naklo, ki bo občino povezala z državnim in evropskim kolesarskim omrežjem.
Občina Škofja Loka načrtuje gradnjo novih povezav proti Železnikom in Gorenji vasi ter novih mestnih povezav, v Železnikih pa je predvidena ureditev povezave med Selci, Dolenjo vasjo in Ševljami.
Skupna vrednost teh projektov znaša več milijonov evrov, večina sredstev pa prihaja iz evropskih skladov.
Kje so največje vrzeli?
Čeprav je omrežje danes dobro načrtovano in večinoma označeno, to še ne pomeni, da je povsod tudi varno in neprekinjeno.
Na številnih odsekih morajo kolesarji še vedno voziti po regionalnih cestah skupaj z motornim prometom. Največje vrzeli ostajajo na povezavah med Kranjem in Šenčurjem, Cerkljami na Gorenjskem, Tržičem ter Preddvorom, pa tudi na nekaterih delih med Jesenicami in Radovljico ter v Poljanski in Selški dolini.
Prav ti odseki predstavljajo največji izziv, če želi Gorenjska kolesarjenje razvijati tudi kot vsakodnevni način prevoza in ne zgolj kot turistično dejavnost.
Kako se Gorenjska primerja z ostalo Slovenijo?
V primerjavi z drugimi slovenskimi regijami ima Gorenjska eno največjih prednosti v enotno zasnovanem regijskem omrežju. Bila je tudi prva slovenska regija, ki je sistematično označila državne in lokalne kolesarske povezave.
Po drugi strani imajo nekatere druge regije že daljše neprekinjene odseke fizično ločenih kolesarskih poti. Med najbolj znanimi so Dravska kolesarska pot na Štajerskem, Parenzana v slovenski Istri in Štrekna na Koroškem.
Prednost Gorenjske je predvsem raznolikost. Na razmeroma majhnem območju združuje alpske doline, jezera, kulturne znamenitosti in turistične kraje, zato je privlačna tako za rekreativne kot športne kolesarje.
Neposredna povezava z Avstrijo in Italijo
Ena največjih prednosti Gorenjske je njena mednarodna povezanost.
V Ratečah se slovensko omrežje nadaljuje proti Trbižu in naprej skozi Kanalsko dolino, hkrati pa omogoča povezavo proti avstrijskemu Arnoldsteinu. Večina teh poti poteka po nekdanjih železniških trasah, zato so varne, pregledne in primerne tudi za družine. Te povezave omogočajo tudi večdnevne kolesarske izlete brez srečevanja z avtomobili.
S tem Gorenjska postaja del širšega alpsko-jadranskega kolesarskega prostora, ki povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Kljub velikemu napredku razvoj še zdaleč ni končan. V prihodnjih letih bo največji izziv zapolnitev manjkajočih povezav med večjimi kraji ter gradnja fizično ločenih kolesarskih poti, ki bodo omogočale varno vsakodnevno vožnjo v službo, šolo ali po opravkih.
