V slovenskih rekah se začenja drst potočne in soške postrvi. Zavod za ribištvo opozarja, da lahko že hoja po rečnem dnu in premikanje kamenja ogrozita razmnoževanje rib ter poškodujeta občutljiv rečni ekosistem.
Z nižjimi temperaturami vode in krajšimi dnevi se začenja obdobje razmnoževanja postrvi oziroma drst. Medtem ko se nekatere ribe na drst šele pripravljajo, se je v posameznih vodotokih ta že začela, so sporočili z Zavoda za ribištvo Slovenije.
Uspešna drst potočne in soške postrvi je ključna za naravno obnavljanje njunih populacij, so poudarili.
V Sloveniji sta v drstnem obdobju dve domorodni vrsti postrvi - potočna postrv, značilna za donavsko porečje, ki se začne drstiti okoli sredine novembra, in soška postrv, ogrožena endemična vrsta jadranskega povodja, katere drst se začne v začetku decembra.
Ribe potrebujejo mir že med pripravami na drst
Zavod za ribištvo ob tem opozarja na občutljivost razmnoževalnega obdobja in varstveno doba, ko je lov prepovedan.
»Dolga varstvena obdobja niso naključna. Ribe potrebujejo mir že med pripravami na drst, varovanje drstišč pa je pomembno tudi po njenem zaključku, ko se med prodniki še vedno razvijajo ikre in mladice,« so pojasnili.
Opozorili so tudi na »nedolžno« premikanje kamenja in hojo po prodnatem rečnem dnu, ki imajo lahko resne posledice za rečni ekosistem. Gradnja različnih struktur iz proda lahko po pojasnilih zavoda poškoduje življenjski prostor vodnih organizmov ter spremeni naravno strukturo rečnega dna, ki ribam zagotavlja tudi primerna območja za razmnoževanje.
Na Soči in Savi Bohinjki številni pritiski na rečni ekosistem
Na Zavodu za ribištvo Slovenije še poudarjajo, da varovanje rečnega dna ni pomembno le v času drsti.
Posebej izrazit je ta problem na Soči, ki je v poletni turistični sezoni izpostavljena velikemu številu obiskovalcev, s številnimi pritiski pa se sooča tudi Sava Bohinjka.
