Potem ko je bilo leto 2024 z najmanj smrtnimi žrtvami v prometu v zgodovini samostojne Slovenije, je leto 2025 prineslo neprijeten preobrat.
V letu 2025 je za posledicami prometnih nesreč umrlo 93 oseb, kar je 25 več kot leto poprej. Julij 2025 je bil najbolj črn mesec v zadnjem desetletju.
Pri Avto-moto zvezi Slovenije poudarjajo, da smo leta 2024 dokazali, da lahko s preudarnim ravnanjem zmanjšamo število najhujših prometnih nesreč. Analiza za leto 2025 pa je pokazala, da »ne bi smeli spati na lovorikah«.
Dodajajo, da je prometna varnost »moštvena igra, ki zahteva dobro sodelovanje vseh udeležencev v prometu«.
Avtoceste najvarnejše, največ nesreč s smrtnim izidom na regionalnih cestah
V letu 2025 se je zgodilo 87 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Še enkrat več se je potrdilo, da je uporaba avtocest in hitrih cest najvarnejša, poudarjajo pri Avto-moto zvezi Slovenije.
Na avtocestah je bilo pet prometnih nesreč s smrtnim izidom, v naseljih 25, na glavnih cestah 16, na lokalnih cestah 11 in na regionalnih cestah 31.
Skupno je bilo zabeleženih 20.673 prometnih nesreč, leto prej 20.177. Največ, 14.662, jih je bilo z materialno škodo. Povečalo se je tudi število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, teh je bilo 926, leto prej 879.
Velik porast umrlih motoristov
Največji delež umrlih predstavljajo vozniki osebnih avtomobilov in motoristi, obojih je umrlo po 26. Pri motoristih je opazno veliko povečanje, saj jih je umrlo 11 več kot lani in kar 18 več kot leta 2023.
Motoristi so bili v 14 primerih sami povzročitelji prometne nesreče, vozniki osebnih avtomobilov pa v 23 primerih.
Med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom so jih največ, 53, povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Sledijo motoristi, v sedmih primerih vozniki tovornih vozil, v šestih kolesarji, trikrat vozniki mopedov, dvakrat vozniki traktorjev, po enkrat pa pešec in voznik kolesa s pomožnim elektromotorjem.
Med povzročitelji je bilo 18 tujih državljanov. Primerjava med spoloma kaže, da so ženske povzročile 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom, moški pa 75.
Največ nesreč, 21, je povzročila starostna skupina nad 64 let, najmanj, devet, pa starostna skupina od 55 do 64 let.
Varnostni pas še vedno ni samoumeven
Statistika ponovno razkriva tudi pogosto neuporabo varnostnih pasov. Med 26 umrlimi vozniki osebnih avtomobilov in 16 umrlimi potniki jih kar 15 ni uporabljalo varnostnega pasu, v treh primerih pa ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil uporabljen.
Zato pri Avto-moto zvezi znova opozarjajo: »Dosledno uporabljajte varnostni pas!«
Približno četrtina hudo telesno poškodovanih voznikov in potnikov prav tako ni uporabljala varnostnega pasu.
Neprilagojena hitrost ostaja glavni vzrok
Med vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami, teh je bilo skupaj 1015, še vedno prevladuje neprilagojena hitrost, ki je bila vzrok v 403 primerih.
Sledijo nepravilna stran in smer vožnje z 205 primeri ter neupoštevanje pravil o prednosti s 199 primeri. Med drugimi vzroki so še nepravilno prehitevanje, neustrezna varnostna razdalja ter nepravilnosti pešcev.
Neprilagojena hitrost je bila navedena tudi kot vzrok pri najhujši prometni nesreči v letu 2025, ko je ob trčenju kombija v stoječi tovornjak na začelju stoječe kolone umrlo pet oseb.
Alkohol še vedno pomemben dejavnik
Pri povzročiteljih vseh prometnih nesreč je bila v 1758 primerih ugotovljena prisotnost alkohola. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je znašal 26 odstotkov, pri nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami pa 14 odstotkov.
Prisotnost prepovedanih substanc je bila ugotovljena pri enem povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom in pri osmih povzročiteljih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami.
