Raziskava Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za zdaj ni potrdila vpliva luninih faz na vlažnost lesa, je pa razkrila nepričakovano povezavo med padavinami in vlažnostjo lesa.
Ljudsko izročilo pravi, da naj bi bil les, posekan v določenih luninih fazah, kakovostnejši. Koliko je v tem resnice, raziskuje raziskovalka Amina Gačo Jež.
Dosedanji rezultati raziskave vpliva lune niso potrdili, raziskovalko pa je presenetila ugotovitev, da je bila vlažnost lesa v obdobju z manj padavinami višja kot v bolj deževnem obdobju.
Ljudsko izročilo pod znanstvenim drobnogledom
Pridobivanje tako imenovanega lunarnega lesa se opira na tradicionalna gozdarsko-lesarska izročila. Po teh verovanjih naj bi bil les, posekan ob točno določenih luninih fazah in dnevih, odpornejši proti škodljivcem, manj dovzeten za pokanje in zvijanje ter posledično trajnejši.
Les, posekan 1., 7. in 31. januarja ter 1. in 2. februarja, naj ne bi gnil ali trohnel, prav tako naj ga ne bi napadali insekti. Ena od ljudskih modrosti pravi celo, da naj les, posekan 1. marca po sončnem zahodu, sploh ne bi gorel.
»Ta ljudska modrost me je zelo pritegnila, zato sem jo želela raziskati. Preizkus je pokazal, da tudi domnevno negorljivi les gori,« je za STA povedala Amina Gačo Jež, raziskovalka na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Z ekipo smo jo obiskali tam, kjer se začne njeno raziskovalno delo - v gozdu v okolici Kočevja.
Zanimanje za ljudska izročila, povezana z luno in lesom, je raziskovalko pripeljalo do širšega vprašanja, ali bi lahko lunine faze vendarle vplivale na nekatere lastnosti lesa.
»Vemo, da na primer luna vpliva na plimovanje morja. Zato sem se vprašala, ali bi se lahko glede na lunine faze spreminjala tudi vlažnost znotraj drevesa,« je dejala.
Kako poteka raziskava
Vpliv luninih faz na les je sicer le del širše raziskave v okviru doktorata, v kateri Gačo Jež preučuje, kako na lastnosti lesa, kot sta vlažnost in gostota, vplivajo tudi čas sečnje, lokacija in način skladiščenja. Raziskava zajema izbrane slovenske drevesne vrste, predvsem bukev in smreko.
»Vlažnost in gostota sta pomembna kazalnika kakovosti lesa, saj vplivata na njegove mehanske lastnosti,« je pojasnila. Od njiju je med drugim odvisno, ali se bo les zvijal in pokal ter kako trden in trajen bo. Če les vsebuje preveč vlage, je težji, manj stabilen in bolj dovzeten za razvoj gliv ter trohnenje. Pri prehitrem ali neenakomernem sušenju pa lahko pride do neželenih sprememb v njegovi strukturi in obliki, zato je po njenih besedah pomembno, da se ga ustrezno osuši glede na namen uporabe.
»To je zelo pomembno, če želimo dobiti kakovosten les za nadaljnjo uporabo v industriji,« je poudarila. Njeno raziskovalno delo se začne z odvzemanjem vzorcev lesa. Na izbranih hlodih z rezistografsko metodo oceni njegovo gostoto.
Pri tem s tanko iglo vrta skozi les in meri upor, s čimer dobi vpogled v notranjo strukturo lesa, ne da bi ga bistveno poškodovala. Vzorce nato prepelje na Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete, kjer nadaljuje analize. S hiperspektralno kamero posname vzorce in s tem spremlja porazdelitev vlage v notranjosti lesa. Vlažnost in gostoto lesa nato določi še z gravimetričnimi metodami.
Vzorce stehta pred sušenjem in po njem ter na podlagi meritev določi njihove lastnosti. Zbrane podatke na koncu statistično obdela in primerja, da bi ugotovila, kako na les vplivajo čas sečnje, lokacija, podnebne razmere, način skladiščenja, različne razvojne faze drevesa skozi leto in lunine faze.
Dosedanje ugotovitve
Dosedanji rezultati vpliva luninih faz na vlažnost lesa sicer niso potrdili.
»Za zdaj ne morem reči, da je luna tista, ki vpliva na vlažnost lesa,« je poudarila. Raziskovalko pa je presenetil predvsem rezultat, povezan s padavinami. Februarja, ko je v tednu pred meritvami v povprečju padlo 5,1 milimetra dežja, je povprečna vlažnost lesa znašala 64,1 odstotka.
Maja, ko je bila povprečna količina padavin v tednu pred meritvami le 1,8 milimetra, pa je bila vlažnost lesa višja, 75,9-odstotna.
»Pričakovala sem, da bo vlažnost lesa najvišja v najbolj deževnem delu meritev, vendar smo zaznali obraten trend - višja je bila v obdobju z manj padavinami,« je povedala. Ker raziskava še poteka, za zdaj ni jasno, ali gre zgolj za posamezno odstopanje ali za pojav, ki bi ga bilo vredno podrobneje raziskati.
Ugotovitve raziskave pa bi po njenih besedah lahko prispevale k boljšemu razumevanju vpliva časa sečnje in okoljskih dejavnikov na kakovost lesa ter s tem k njegovemu učinkovitejšemu izkoriščanju in nadaljnji uporabi.
