Največjo napako pri nakupovanju naredite, še preden pridete do blagajne.
Ko stopimo v trgovino, se zdi, da sami odločamo, kam bomo pogledali in kaj bomo kupili. V resnici našo pozornost že od vhoda usmerjajo svetloba, vonjave, razporeditev polic, akcijske oznake in izdelki na najbolj opaznih mestih.
Prav zato se nenačrtovani nakupi pogosto začnejo, še preden pridemo do izdelka, zaradi katerega smo sploh prišli.
Trgovina najprej pritegne našo pozornost
Ob vhodu nas pogosto pričakajo sezonski izdelki, posebne ponudbe, cvetje, sadje ali vonj po sveže pečenem kruhu. Takšna postavitev ni naključna. Njen namen je kupca upočasniti in ga čim prej prestaviti iz načina »kupim, kar potrebujem« v način raziskovanja.
Ko začnemo opazovati ponudbo, primerjati embalažo in iskati popuste, smo bolj odprti za odločitve, ki jih doma nismo načrtovali. Raziskave nakupovalnega vedenja kažejo, da že položaj izdelka močno vpliva na verjetnost, da ga bomo opazili in izbrali.
Izdelki na začetku trgovine, na koncih polic in v višini oči imajo zato veliko prednost. Ne nujno zato, ker so boljši ali cenejši, ampak preprosto zato, ker jih vidimo prej.
Brez seznama se vsaka ponudba zdi pomembna
Strokovnjaki poudarjajo, da je eden najučinkovitejših načinov za omejevanje impulzivnih nakupov zelo preprost: v trgovino se odpravimo z jasnim načrtom.
Nakupovalni seznam ni le pomoč za spomin. Predstavlja odločitev, ki smo jo sprejeli v miru, še preden so nas začeli nagovarjati napisi »zadnja priložnost«, »samo danes« ali »družinsko pakiranje«.
Kdor v trgovino vstopi brez seznama, se mora pri vsaki polici znova odločati, kaj potrebuje. Več ko je odločitev, večja je možnost, da bomo izdelek vzeli zgolj zato, ker je videti uporaben, ugoden ali mamljiv.
Pogosto pozabimo tudi preveriti, kaj že imamo doma. Tako se v košarici znajde še en zavoj testenin, nova omaka ali dodatno čistilo, čeprav jih je v omari že dovolj.
Najnevarnejši stavek je: »Saj je samo nekaj evrov«
Impulzivni nakupi so pogosto majhni. Čokolada pri blagajni, pijača iz hladilnika, nov okus prigrizkov ali izdelek, znižan za 20 odstotkov, se posamezno ne zdijo velik strošek.
Težava nastane, ko se več takšnih odločitev združi v en račun. Pet izdelkov za dva ali tri evre lahko hitro pomeni deset ali petnajst evrov dodatne porabe.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da popust še ni prihranek. Če izdelka nismo nameravali kupiti in ga ne potrebujemo, smo kljub znižani ceni porabili več, ne manj.
Podobno velja za velika pakiranja in ponudbe, pri katerih moramo kupiti več kosov. Ugodna so le, če bomo vsebino dejansko porabili. V nasprotnem primeru del nakupa pristane v smeteh, navidezni prihranek pa izgine.
Lačni kupujemo več in manj premišljeno
Pomemben je tudi čas nakupovanja. Raziskave kažejo, da lakota ne poveča le zanimanja za hrano, temveč lahko okrepi splošno željo po nakupovanju.
Ko smo lačni, so vonjave in slike hrane privlačnejše, hitreje se odločamo in težje presodimo, koliko bomo v resnici pojedli. V vozičku se zato pogosteje znajdejo prigrizki, pripravljeni obroki in večja količina hrane, kot smo jo načrtovali.
Obisk trgovine po obroku ali vsaj po manjšem prigrizku je lahko preprost način za zmanjšanje nenačrtovanih nakupov.
Večji voziček lahko pomeni večji račun
Na porabo lahko vpliva celo izbira košare ali vozička. Velik, skoraj prazen voziček daje občutek, da smo kupili zelo malo, čeprav je v njem že več izdelkov.
Majhna košara postane hitro težka in polna, zato nam prej sporoči, da smo morda vzeli dovolj. Če se odpravljamo le po nekaj stvari, je zato smiselno izbrati manjšo košaro in se izogniti velikemu vozičku.
Enako pomembno je, da pred blagajno še enkrat pogledamo vsebino nakupa. Izdelki ob blagajni so namenjeni prav odločitvam v zadnjem trenutku, ko smo že utrujeni od izbiranja in manj pozorni na porabo.
Pomaga že nekaj sekund premisleka
Preden v košarico položimo izdelek, ki ga ni na seznamu, si lahko zastavimo preprosto vprašanje: bi ga kupili tudi, če ne bi bil znižan ali postavljen neposredno pred nami?
Če je odgovor ne, gre zelo verjetno za impulzivni nakup.
Strokovnjaki priporočajo tudi primerjanje cen na kilogram, liter ali kos. Večja embalaža namreč ni vedno ugodnejša, najbolj opazen izdelek pa ni nujno najboljša izbira.
Trgovine uporabljajo premišljeno postavitev, da bi kupci opazili čim več izdelkov. To je del njihovega poslovnega modela. Kupec pa se lahko zaščiti tako, da v trgovino vstopi sit, z jasnim seznamom in določenim proračunom.
