Na soočenju Regije v ospredju, ki smo ga pripravili spletni mediji skupine Moji Mediji in televizija IDEA, so politiki razpravljali o dostopu do zdravstva, čakalnih dobah, regionalnih bolnišnicah in kakovosti okolja, ki vpliva na zdravje prebivalcev.
Dober teden pred državnozborskimi volitvami je medijska družba Moji Mediji, del katere so Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo, Sobotainfo, Dolenjskainfo, Gorenjskainfo in Pomurec, skupaj s televizijo IDEA, pripravila edino soočenje predsednikov strank, kjer so bile v ospredju regije.
Mnenja so soočili:
- Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna, združena lista Levica in Vesna,
- Jernej Vrtovec, predsednik stranke Nova Slovenija,
- Matej Arčon, podpredsednik stranke Gibanje Svoboda,
- Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke,
- Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in
- Dejan Židan iz stranke Socialni demokrati.
Velike razlike med regijami
Zdravje in zdravstvena infrastruktura sta bili ena od osrednjih tem soočenja političnih predstavnikov. Razprava se je dotaknila regionalnih razlik v zdravju prebivalstva, kakovosti zraka, dostopa do pitne vode, organizacije zdravstvenega sistema in dolgih čakalnih dob.
Slovenija je po pričakovani življenjski dobi med boljšimi v Evropski uniji, a to povprečje skriva dramatičen razkorak med regijami.
Moški v Pomurju živi skoraj tri in pol leta manj kot moški v osrednji Sloveniji.
Zasavska regija ima 29-odstotni delež ljudi s prekomerno težo, največ v državi. Čakalne dobe pa so najdaljše tam, kjer je zdravstvena infrastruktura najšibkejša, v obmejnih občinah, v manjših regijah.
Zrak, mobilnost in zdravje
Sopredsednica stranke Vesna, sicer predstavnica združene liste Levica in Vesna, Urša Zgojznik je poudarila, da se javna razprava prepogosto osredotoča zgolj na zdravstveni sistem, manj pa na širše pogoje, ki vplivajo na zdravje.
»Za začetek bi rekla, da se mogoče preveč ukvarjamo zgolj z zdravstvenim sistemom. Kak je, kako bi ga izboljšali? Tukaj je ena vrsta želja in ukrepov, seveda tudi korupcijo omenjamo, ki ni brez veze omenjena, zapostavljamo pa temo zdravja,« je dejala.
Po njenem mnenju je kakovost zraka povezana predvsem z načinom mobilnosti in ogrevanja ter z urbanističnimi odločitvami.
»Tako da je odgovornost na tej temi absolutno na državi,« je poudarila in dodala, da lahko lokalne skupnosti prispevajo z ozelenjevanjem mest, omejevanjem prometa in brezplačnim javnim prevozom.
Dostop do pitne vode
Vprašanje o osnovni infrastrukturi se je dotaknilo tudi dostopa do varne pitne vode. Dejan Židan iz SD je ob podatku, da četrtina prebivalcev na Koroškem pije vodo iz virov, ki niso pod državnim nadzorom, poudaril pomen regionalnega pristopa.
Po njegovih besedah veliki infrastrukturni projekti presegajo zmogljivosti posameznih občin in zahtevajo regijsko sodelovanje.
»Veliki regijski projekti gredo samo takrat, če se trdo vodi regijska politika,« je dejal in dodal, da morajo imeti občine projekte pripravljene vnaprej, da lahko izkoristijo državna ali evropska sredstva.
Razprava o zdravstvenih regijah
Velik del razprave se je vrtel okoli organizacije zdravstvenega sistema in regionalizacije.
Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je zagovarjal oblikovanje devetih zdravstvenih regij, ki bi po njegovem mnenju omogočile boljšo prilagoditev sistema regionalnim potrebam.
»Zdravstvene regije so ravno to, kar potrebujemo, torej približati zdravstveni sistem pacientu glede na potrebe, ki so in glede na zdravstvene karakteristike, ki so v posamezni regiji Slovenije,« je dejal.
Po njegovem bi takšna organizacija omogočila tudi boljši nadzor nad stroški in nakupom zdravstvene opreme.
Matej Arčon iz Gibanja Svoboda je na to odgovoril, da je vlada že sprejela uredbo o uvedbi zdravstvenih regij, vendar jih je po strokovnih analizah predvidenih šest.
»Zdravstvene regije jih je šest. Nastale so na podlagi strokovnih odločitev, na podlagi sodelovanja z zdravstvenimi zavodi,« je poudaril.
Pomanjkanje kadra in čakalne vrste
Predsednik SDS Janez Janša je opozoril predvsem na pomanjkanje zdravstvenega kadra.
»Mi lahko imamo sijajne načrte, imamo lahko 300 regij ali pa devet, je čisto vseeno, če bomo zdravnike pa medicinske sestre, v katere se je veliko vlagalo, potem ko so v svoji polni moči, pa tega ne znamo pravilno organizirati, pa pravilno plačati in gredo potem delat v Avstrijo ali pa v Dubaj,« je dejal.
Jernej Vrtovec, predsednik stranke NSi, pa je kot ključno rešitev izpostavil večje vključevanje zasebnega zdravstva in sproščanje kapacitet.
»Bistveno je, da človek, ki zboli, ni važno, katerega zdravnika obišče, ali je to zasebnik ali je to del javne zdravstvene mreže, bistveno je, da zdravnika dobi in da mu to plača zdravstvena zavarovalnica,« je poudaril.
Regionalna bolnišnica na Gorenjskem
Razprava se je dotaknila tudi načrtovane regijske bolnišnice na Gorenjskem. Matej Arčon, podpredsednik stranke Gibanje Svoboda, je pojasnil, da so analize pokazale, da je najprimernejša lokacija Kranj zaradi koncentracije prebivalstva.
Ob tem je poudaril, da to ne pomeni ukinitve bolnišnice v Jesenicah, ampak drugačno razdelitev programov.
Židan je ob koncu razprave opozoril tudi na potrebo po specializaciji bolnišnic.
»Če bo tudi v prihodnje vsaka delala vse, ne bo dobro to za nas paciente,« je dejal.
Razprava je tako pokazala precejšnje razlike v pogledih na organizacijo zdravstvenega sistema, vendar tudi skupno ugotovitev, da so regionalne razlike, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe med ključnimi izzivi slovenskega zdravstva.
