Reportaža z dogodka, ki je pustil izjemen vtis.
V Slovenijo je prišel eden najvidnejših skladateljev sodobnega časa, Max Richter. Gre za Britanca z nemškimi koreninami, ki je s svojo zasedbo nastopil v Gallusovi dvorani in občinstvu predstavil svojo prepoznavno, čustveno nabito glasbo.
Richter je širši javnosti znan po glasbi za številne filmske uspešnice, ki jih dobro poznajo tudi slovenski gledalci. Njegove skladbe so se pojavile v filmih Arrival, Shutter Island in Stranger Than Fiction, nedavno pa tudi v uspešnici Hamnet, v katerem poudari enega najbolj čustvenih prizorov
Dvorano so napolnili obiskovalci različnih generacij, med njimi pa je bilo opaziti tudi veliko mladih, kar kaže, da Richterjeva glasba res nagovarja širok in starostno raznolik krog poslušalcev.
Med občinstvom je bilo slišati tudi številne tuje jezike, zlasti hrvaščino, kar potrjuje, da je koncert v Ljubljano pritegnil obiskovalce iz sosednjih držav. Med poslušalci pa ni manjkalo niti znanih slovenskih obrazov. V dvorani je bilo mogoče opaziti pevca skupine Nude Boštjana Dermola, koncerta pa se je udeležila tudi igralka Lea Cok, ki je zaigrala v filmu Belo se pere na devetdeset.
Pričakovanje
Ko je skladatelj stopil na oder, ga je dvorana pozdravila z dolgim aplavzom. Med koncertom skoraj ni govoril, kar je le še poudarilo, da je bil v ospredju predvsem zvok, zaradi katerega so se obiskovalci sploh zbrali.
Občinstvo je nagovoril le dvakrat. Prvič na začetku večera, drugič po odmoru, ko je na kratko uvedel drugi del koncerta. Nato se je znova umaknil in prostor prepustil glasbi.
Richter je nastopil s komorno zasedbo, v kateri so igrali Eloisa-Fleur Thom in Zahra Benyounes na violini, Stephen Upshaw na violi ter Max Ruisi in Zara Hudson-Kozdoj na violončelu.
Oder je izgledal zelo minimalistično. Scenografijo so tvorili 'samo' svetlobni poudarki in preprosta razporeditev glasbenikov, kar je ustvarjalo zadržano, skoraj meditativno atmosfero, povsem v kontekstu nastopa.
V prvem delu koncerta so predstavili skladbe z Richterjevega devetega studijskega albuma In a Landscape, ki je izšel septembra 2024. Po odmoru je sledil izbor skladb z albuma The Blue Notebooks, enega njegovih najbolj znanih del. Album, ki je nastal leta 2003, velja tudi za protestno delo, nastalo v času invazije na Irak.
Med skladbami, ki jih je občinstvo najbolj pričakovalo, je bila tudi On the Nature of Daylight, ena najbolj prepoznavnih Richterjevih kompozicij. Uporabljena je bila v več znanih filmih, med drugim v prej omenjenih uspešnicah Arrival in Shutter Island, nedavno pa tudi v filmu Hamnet.
Richterjeva glasba temelji na ponavljajočih se motivih, ki se počasi nalagajo drug na drugega. Godala so se večkrat razprla v široke zvočne plasti, nato pa se spet umaknila v tišje, skoraj komorne trenutke.
Koncert ni potekal v običajnem koncertnem ritmu, kjer skladbam sledijo aplavzi. Glasba se je prelivala skoraj neprekinjeno. Živo izvedbo godalnega ansambla so dopolnjevali elektronski posnetki, kar je ustvarjalo občutek enotnega zvočnega toka.
Med obiskovalci je bil tudi Žiga Kastelic, ki se je na koncert v Ljubljano pripeljal z Dolenjske:
»Richterjeva glasba ima zanimivo lastnost. Najprej te rani, nato pa ti pokaže, zakaj je bila rana potrebna v tem življenju. Podobno kot v filmih, ki uporabljajo njegovo glasbo, ta pogosto deluje kot neviden soustvarjalec. Ne kriči po pozornosti, temveč jo potrpežljivo čaka. In ko jo dobi, se razkrije kot nekaj veliko večjega od same spremljave. Gallusova dvorana je bila temu priča,« je Kastelic povedal po dogodku.
Prišla je tudi Manca iz okolice Kranja, ki so jo na dogodku spremljale še tri prijateljice.
»Res me je odneslo in za trenutek sem povsem pozabila na vse. Zvok je bil hkrati silovit in pomirjujoč, takšen, da te popolnoma posrka vase. Na koncert ustvarjalca takšnega kalibra bi se brez pomisleka odpravila tudi precej dlje, saj so takšne priložnosti res redke. Njegovo glasbo obožujem tudi v filmih, zato je bilo to doživetje zame še toliko bolj posebno,« je povedala po koncertu.
Izrazi na obrazih po koncertu so jasno dali vedeti, da so obiskovalci doživeli nekaj posebnega. Ne le zato, ker so prisluhnili imenitni glasbi, ki se poslušalca dotakne zelo globoko, temveč tudi zato, ker je Max Richter v okviru svoje evropske turneje sploh prišel v Slovenijo.
