Zavod že izvaja preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to dopuščajo.
Po do zdaj zbranih podatkih s terena zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po Sloveniji poškodoval najmanj 200.000 kubičnih metrov lesne mase, kar je še enkrat več od prvih ocen iz preteklega tedna.
»Največ škode beležimo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države,« je sporočil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.
Na severozahodu države, na območjih Bleda in Kranja, skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice.
V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije, na območjih Maribora, Celja, Slovenj Gradca in Murske Sobote, trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. V jugovzhodnem delu države, na območjih Novega mesta in Brežic, pa so na višino škode vplivali tudi snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti v višjih legah.
Na nekaterih območjih, med drugim na Postojnskem, Kočevskem in Krasu, večjih poškodb za zdaj niso zaznali. Vendar pa so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena škode še spremeni.
Poškodbe so večinoma razpršene, kar pomeni, da gre predvsem za posamezno podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine, še sporoča zavod.
Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Poškodovana območja naj pregledajo tudi lastniki gozdov
Ker zaradi razpršenih poškodb v kratkem času ne morejo pregledati vseh območij, ki so jih zajeli močni vetrovi, in izdati odločb lastnikom gozdov za potreben sanitarni posek, na zavodu k pregledu svojih parcel pozivajo tudi lastnike gozdov.
»S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo še pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije,« poudarjajo.
Prednostno je treba posekati in iz gozda odpeljati poškodovane smreke, saj so te privlačen material za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter spravilo lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma hladnejših legah pa teden ali dva pozneje, da bi preprečili dodatno škodo zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju, so ključne informacije za lastnike gozodv.
Varno delo na prvem mestu
Zavod lastnikom svetuje, naj prednostno odstranijo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki omogočajo dostop do gozda več lastnikom. Le tako bo mogoč dostop do poškodovanih območij.
Ob tem znova opozarjajo, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse.
»Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer je to potrebno. Za svetovanje so vedno na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je dostopnih tudi na naši spletni strani,« dodaja Gregor Danev.
Obiskovalcem gozdov pa Zavod za gozdove Slovenije še vedno svetuje, naj se izogibajo poškodovanim gozdnim predelom, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki lahko zaradi svoje teže in višine povzročijo hude poškodbe.
Bodo pa stanje še naprej spremljali ter lastnikom gozdov nudil strokovno podporo pri načrtovanju sanacije in nadaljnjem sonaravnem gospodarjenju z gozdovi.
