Ni rešena kanalizacija, cestna infrastruktura tudi 'šepa', šola razpada.
Župane zgornje Gorenjske skrbijo novi izračuni razvitosti, zaradi katerih naj bi nekatere občine prejemale manj nepovratnih sredstev. Predstavniki direktorata za regionalni razvoj so jim na včerajšnji koordinaciji na Bledu zagotovili, da na razvojna sredstva regij to ne bo vplivalo. Pojasnila pa pričakujejo tudi od ministrstva za javno upravo.
Občini Bled in Bohinj se po novi metodologiji naenkrat uvrščata med najbolj razvite občine v državi, kar po mnenju obeh županov ni realno.
»Mi enostavno ne moremo biti četrta najbolj razvita občina. Da pridemo z avtoceste do Bleda, čakamo uro ali več, naša kanalizacija še vedno ni rešena, osnovna šola nam razpada,« je nanizal blejski župan Anton Mežan. Prepričan je, da je z novo metodologijo ocenjevanja razvitosti nekaj narobe.
»Ko vidiš, da si šel iz koeficienta 0,98 na 1,42, se morda lahko nosiš kot pav in rečeš, kaj nam je uspelo. Po drugi strani pa vidimo, da nimamo kanalizacije v celotni občini, da nimamo urejenih cest, da imamo težave s čistilno napravo in da nimamo življenja urejenega tako, kot bi ga morali glede na dosojeno razvitost imeti,« je izpostavil bohinjski župan Jože Sodja, ki prav tako dvomi v pravilnost formule za izračun.
Ker naj bi bilo za zadevo pristojno ministrstvo za javno upravo, bodo župani na prihodnjo koordinacijo za pojasnila povabili predstavnike tega ministrstva. »Upam, da bodo zadevo popravili, da bo ocena bolj poštena in realna,« je izpostavil Sodja.
Oba župana skrbi, ker naj bi domnevno najbolj razvite občine od države dobivale manj sredstev za investicije. Od predstavnikov direktorata za regionalni razvoj so župani na današnjem sestanku dobili zagotovila, da koeficient razvitosti na dodeljevanje sredstev za razvoj regij ne vpliva, vpliva pa na sodelovanje na razpisih nekaterih ministrstev.
Ob včerajšnji priložnosti sta generalni direktor direktorata za regionalni razvoj Robert Drobnič in njegov namestnik Marko Drofenik z župani spregovorila tudi o črpanju evropskih sredstev. Iz dogovora za razvoj regij, ki je bil podpisal aprila lani, bo na Gorenjskem do konca leta 2029 izvedenih 20 projektov.
Čeprav je bil dogovor podpisan pred skoraj enim letom, je v izvajanju šele en projekt, in sicer Podjetno nad izzive. Potrjena sta bila tudi center mobilnosti gorenjske regije in celostna regijska prometna strategija. Tako sta od 39 milijonov evrov dodeljena dva milijona evrov.
Do konca leta se bo predvidoma že izvajalo 17 od 20 projektov. Med njimi so projekti odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vodooskrbe, zelene infrastrukture ter kolesarskih stez.
Na ravni celotne države je bil od 269 projektov v enem letu zaključen šele en projekt, en pa je v izvajanju.
»V enem letu se tako ni veliko premaknilo, je bilo pa verjetno kar dosti pripravljene dokumentacije, tako da bi sedaj začelo teči, kot je treba,« je dejal Drofenik.
Kot je izpostavil Drobnič, je skupen interes države in občin, da se projekti čim bolj pospešijo. Dostikrat je težava v pripravi dokumentacije, ker ta veliko stane in občine do potrditve projektov vanjo ne vlagajo. Ključno je, da znajo župani znotraj regije doseči konsenz, kateri so prioritetni projekti in se le zanje pripravi dokumentacija. Na Gorenjskem je sicer po Drobničevi oceni to sodelovanje znotraj regije dobro.
Ta mesec začne veljati novela zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki daje več pristojnosti regionalnim razvojnim agencijam. Kot je povedal Drobnič, si namreč želijo, da bi regije bolje sodelovale z ministrstvi in da bi tudi ministrstva bolj prisluhnila potrebam regij.
